Paradižnik je po priljubljenosti zagotovo kralj v slovenskih vrtovih, a povečini poznamo le klasične sorte z rdečimi okroglimi plodovi. Da bo malce bolj zabavno, vas vabimo, da spoznate tudi nekatere bolj "eksotične" sorte, ki na zelenjavne gredice prinašajo plodove polne nenavadnih presenečenj.

V naših vrtnih centrih lahko med malce bolj »eksotičnimi« sadikami zadnja leta najdemo tudi t. i. pepino ali, kot mu udomačeno rečemo, melonasto hruško. Čeprav imajo njegovi plodovi okus precej sladkast in podoben meloni, pa v resnici spada med razhudnike in je bližnji sorodnik paradižnika in krompirja.

Ko pogledamo zelenjavni vrt, na njem navadno prevladuje zelena barva. Pa ste kdaj pomislili, da bi gredice namenoma popestrili z vijolično? Vijolična zelenjava ni le vizualno atraktivna, pač pa ima tudi za naše zdravje posebne prednosti, ki jih klasično zelenje ne more zagotavljati.

Vedno več vrtičkarjev si želi živeti čim bolj samooskrbno, pri tem pa si želimo, da nam ne bi bilo treba uporabljati nobenih škropiv. Pa lahko napade škodljivcev preprečimo tudi na naravni način?

Pogosto se v vrtovih jeseni rdeče lesketajo simpatični lampijončki, za katere marsikdo ne ve, da v sebi skrivajo užiten plod, ki je podoben paradižniku. Ker so nadvse okusni, se jih splača izkoristiti tudi na domačem vrtu. Spoznajte torej nekaj sort najbolj zanimivih »lampijončkov«, ki so enostavni za vzgojo in so tudi odlična čebelja paša.

Z vzgojo paradižnika imamo zaradi vremenskih razmer vedno več težav. Tako je pomembno, da izberemo sorte, ki so manj dovzetne na bolezni in lažje kljubujejo zunanjim vplivom. Spoznajte nekaj takih sort, ki jih lahko sadimo tudi na prosto, brez kakršne koli zaščite.

Slovenci smo se zaljubili v paradižnik, paprika pa je neopravičeno ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna in tudi zdrava vrtnina kakor paradižnik. Tudi manj težav imamo z njo, le neskončno je žejna, zato jo moramo še bolj redno in natančno namakati, da nam dobro rodi.

Če spremljate priljubljeno kuharsko oddajo, ste gotovo že slišali za črni česen. Ne gre za posebno sorto česna, ampak le za poseben način obdelave česna. Naj vam razkrijemo postopek, da boste pripravljeni, ko bo česen na vašem vrtu zrel za pobiranje.

Vrtičkarji potihoma vedno razmišljamo, kako bi pridobili še kakšen kos zemlje, da bi lahko pridelali še malo več. Kaj pa če ne potrebujemo zemlje za ta namen? Sodobna tehnologija omogoča, da zelenjavo gojimo tudi v posebnih aeroponskih stolpih, ki ne potrebujejo drugega kot dobra hranila.

Paradižnik enostavno obožujemo, a njegova pridelava zaradi muhastega vremena postaja vedno večji izziv. Tako sem med naj sorte tega leta uvrstil predvsem tiste, ki so manj dovzetne za bolezni in lažje prenašajo zunanje vplive. Z izbiro teh sort je manj težav, tudi če jih gojimo na prostem brez kakršnekoli zaščite.

Mnogi še vedno dvomijo o smiselnosti namakanja, a če je suša nekoč »udarila« le na vsakih 10 do 15 let, je danes za vrtnine nevarna prav vsako leto. Zato pridelava vrtnin brez namakanja ni več mogoča. Če učinkovitega namakalnega sistema še nimate, je zdaj pravi čas, da ga uredite.

Čeprav pridelava vrtnin zahteva kar nekaj dela, pa to vsekakor ne pomeni, da ne bi mogli vrtnariti tudi popoldne, po službi. To je vsekakor mogoče in nam je lahko tudi v velik užitek, če le naš vrt že od vsega začetka vzdržujemo v top kondiciji.

Visoke grede lahko izvedemo v poljubnih oblikah in tudi nadvse kreativnih zasaditvah, zato imajo lahko neprecenljivo vlogo pri dodajanju estetske vrednosti našemu zelenemu raju. Poglejmo si nekaj idej, kako lahko visoko gredo iz »kište« spremenimo v pravo kraljico našega vrta.

Strune in bramorji so škodljivci, ki zadnja leta naredijo veliko škode na naših vrtovih. Oba škodljivca sta se pri nas spet močno razmnožila, zato bomo verjetno tudi letos proti njima bili pravo vojno. V tej seveda lahko s pravimi ukrepi uspešno zmagamo, se moramo pa zavedati, da ne bo šlo tako zelo hitro in enostavno.

Ljudje rastline uporabljamo predvsem iz dveh razlogov – da z njimi obogatimo svojo prehrano ali pa da jih občudujemo oz. z njimi polepšamo svojo okolico. Kaj pa rastline, ki zadovoljujejo oba namena? Spoznajmo tri lepotice z užitnimi podzemnimi deli.

Vrtnarski začetniki ste verjetno že zelo vznemirjeni in verjetno komaj čakate, da začnejo iz zemlje rasti mlade rastlinice. V naslednjih tednih se začenja pravi preporod na vašem vrtu, da bo ta potekal brez težav, pa si je dobro zapomniti nekaj praktičnih napotkov.

Druga polovica aprila je čas, ko začnemo misliti na pridelavo oz. vzgojo predstavnikov bučevk. Najbolj klasični predstavniki te skupine so bučke, kumare in buče, zelo radi imamo tudi lubenice in melone, obstaja pa še cel kup drugih, malce manj znanih sort. Morda se za katero od njih letos odločite tudi sami.

Zelenjadnice z daljšimi debli s svojo višino izstopajo iz povprečja. Take so tudi artičoka, kardij in sladki komarček. Zaradi svojih posebnosti jih mnogi imenujejo tudi aristokrati, ker imajo toliko koristnih hranljivih sestavin, pa si zaslužijo svoje mesto v vsakem vrtičku. Še je čas, da jih tudi sami dodate v svoj zasaditveni načrt ...

Že stoletja so se kmetje zavedali, kako velik pomen imajo v kolobarju metuljnice, med katere uvrščamo tudi stročnice in še danes velja, da mora biti v ekološkem kolobarju v pridelavi zelenjave vsaj 25 % stročnic oz. metuljnic. Kako dobro uresničujete to pravilo v svojem vrtu?

Čeprav so visoke grede na vrtovih, terasah in balkonih vedno bolj pogoste, pa je glede njihove uporabe še vedno veliko vprašanj. Za vas smo zbrali devet najbolj tipičnih napak, ki jih delamo pri vrtnarjenju na visokih gredah, predvsem zato, da se jim boste lahko letos izognili in si prihranili veliko slabe volje.