Zgodbe

Poskus napovedi prihodnosti po izvolitvi Donalda Trumpa

Vasja Jager / revija Jana
12. 11. 2024, 05.00
Posodobljeno: 12. 11. 2024, 10.34
Deli članek:

Kontroverzni milijonar, ki so ga Američani in Američanke v drugo izvolili za predsednika, je maskota ameriške oligarhije, ki namenoma ustvarja kaos, da lahko nemoteno pleni razdeljeno državo.

revija Jana
Donald Trump

Saj ne, da bi bile zadeve bistveno drugačne, če bi v Belo hišo prišla Kamala Harris kot predstavnica druge, navzven omikane, v srži pa prav tako problematične struje čezlužne elite. Ko so leta 476 barbarske pomožne čete odstavile poslednjega rimskega cesarja, je bila edina svetovna supersila v resnici mrtva že nekaj desetletij, če ne stoletij. Imperij je bil ideološko, politično in versko razklan, njegovo gospodarstvo na psu, vojaški proračun pa kljub glomaznosti še vedno premajhen za vzdrževanje oborožene sile, ki bi lahko zatrla notranje upore in invazije od zunaj. Po legendarnih voditeljih Cezarju in Avgustu je državo na kolena spravila vrsta bodisi nesposobnih bodisi že kar neprištevnih cesarjev. Danes, več kot poldrugo tisočletje pozneje, je z vnovično izvolitvijo Donalda Trumpa za imperatorja/predsednika v enako spiralo propada nepovratno padla edina supersila sodobnega sveta, Združene države Amerike.

Nobenega dvoma ni, da so danes ZDA kakor tedaj stari Rim v zatonu. Številke kažejo, da je ameriški imperij svoj vrh dosegel v zgodnjih 50. letih prejšnjega stoletja, ko je država proizvedla kar 50 odstotkov svetovnega BDP in 80 odstotkov vseh avtomobilov na planetu; danes ustvari okoli 20 odstotkov globalnega proizvoda in le še pet odstotkov vseh vozil. Medtem ko so v omenjenem obdobju imele ZDA v lasti dve tretjini svetovnih rezerv zlata, jih danes premorejo komaj četrtino. Iz največjega posojilodajalca med vsemi državami so se spremenile v daleč največjega dolžnika. In medtem ko je povprečni Američan oziroma Američanka na vrhuncu imperialne moči prejemal najvišjo plačo med vsemi narodi, je danes šele nekje na osmem mestu. Vse to so idealni in edini logični pogoji za ponovni in dokončni vzpon Donalda Trumpa, ki pod sloganom »Naredimo Ameriko spet veliko!« obljublja vrnitev države v zlate čase globalne hegemonije in notranjega obilja.

Kaos v Beli hiši

A kakor rimski cesarji tudi Trump ne bo storil ničesar, da bi ozdravil cesarstvo, temveč mu bo zadal vrsto novih, nemara že kratkoročno usodnih udarcev. Gobčni, impulzivni, narcistični multimilijonar je namreč nameščenec ameriške kaste oligarhov, ki po mnenju novinarja Chrisa Hedgesa najbolje uspevajo v kaotičnih razmerah, ki so značilne za zadnjo fazo propada neke družbe (kar vemo tudi v Sloveniji, kjer smo po padcu socializma tako kot po celotnem evropskem vzhodu dobili domači približek oligarhov v podobi gradbenih, pidovskih, energetskih in drugih baronov).

Bolj ko so moralne in pravne norme zabrisane, bolj ko so javne institucije oslabljene, trg pa dereguliran, več ko je korupcije, demagogije in dezinformacij, lažje je odvračati pozornost od sistematičnega plenjenja družbenega premoženja. In prav to je namen celotnega Trumpovega kontroverznega lika in dejanj – brisanje norm, slabitev institucij in demagogija. Preprosto povedano, končni cilj oligarhije je ukinitev demokracije, ki jo oligarhi dojemajo kot ultimativno prepreko za svoj pohlep. Tedaj bodo lahko dokončali popolno privatizacijo države, njenih institucij, infrastrukture in naravnih virov, za uporabo katerih bodo preostalemu prebivalstvu zaračunavali mastne rente – in od njih bajno živeli do konca svojih dni, za njimi pa bodo enako počele še generacije njihovih potomcev.

Donald Trump kot eden izmed najprepoznavnejših, pa tudi najbolj brezobzirnih ameriških oligarhov je zato agent kaosa, v katerem izginjajo še zadnji gradniki nekdanje ameriške veličine. Z demoniziranjem in izganjanjem priseljencev, napadi na narodnostne, rasne in spolne manjšine, krčenjem pravice do splava, podpihovanjem teorij zarot, krepitvijo sovraštva do neodvisnih medijev in sodstva (tradicionalnih branikov ameriške demokracije) bo nadaljeval ideološko drobljenje ljudstva po načelu »deli in vladaj«. Kakor v svojem prvem mandatu bo tudi v tem agresivno razveljavljal zakonodajna varovala, ki preprečujejo nebrzdano plenjenje naravnih virov, rahljal že tako ali tako neučinkovito regulacijo parazitskih bank in finančnih trgov ter zniževal davek na dobiček najbogatejšim.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 46, 12. november 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

Zanimivosti

Andrej Vodušek, Sanja Brezočnik, Nejc Tisu, Štefan Šarkezi, Rok Pintar, Filip Koza
Pomembne mejnik

Rekord za Radio 1 80's: Slovenci vse bolj obožujemo hite iz osemdesetih

Foto 1
Zanimivosti

25 let Božičnega jogurta Zelene doline prinaša praznično knjigo Skrivnostni božični recept

image0
Pohitite

Le še 500 vstopnic za Aktualov rojstnodnevni koncert

par, odnosi, prepir
Partnerstvo

Rutina in samoumevnost sta eni najpogostejših uničevalk odnosov

plesalca
Plesna prvaka

Plesalca Maša Kastelic in Akim Pekunov: Delo na sebi je neskončna pot

taklamakan-desert
Veliki zeleni zid

Kitajci končali gigantski projekt, ki so ga začeli leta 1978