Mercosur je še eden v nizu kontroverznih trgovinskih dogovorov Evropske unije, tokrat z državami Južne Amerike (Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj), s katerim naj bi evropsko gospodarstvo cvetelo – evropska podjetja bi pri carinah prihranila štiri milijarde evrov letno – kmetje, potrošniki in okoljevarstveniki pa so na nogah. Kako ne bi bili, ko pa na široko odpiramo vrata hrani s polj, škropljenih s pesticidi, ki so v Evropi prepovedani. Pri čemer južnoameriški kmetje dobivajo strupe prav iz evropskih podjetij. Denar, sveta vladar, komu mar za človeka in njegovo zdravje!
Pogajanja med državami Mercosur (južni skupni trg) in EU potekajo kakšnih 20 let, zdaj je sporazum podpisala Evropska komisija, vendar je za njegovo dokončno veljavo potrebna ratifikacija, torej soglasje vseh članic EU – vse skupaj lahko traja še kakšno leto. Temu se glasno upira Francija, pridružujeta se ji vsaj še Poljska in Avstrija – države, ki imajo veliko malih kmetov.
»Igramo se s prehransko suverenostjo naše in nekaterih drugih evropskih držav. Mercosur bo favoriziral velike multinacionalke, ki bodo razgrabile zemljo in izbrisale male kmete. To nima smisla!« je v Evropskih zgodbah na Euronews povedal eden izmed francoskih kmetov. Pri čemer mali kmet v Franciji pomeni nekaj drugega kot v res majhni Sloveniji. Medtem pa nekateri francoski vinarji vidijo v tem sporazumu prednost oziroma poslovno priložnost, najbolj pa se zanj zavzema Nemčija, ki ima močno farmacevtsko (kemikalije in zdravila) in avtomobilsko industrijo, ki bosta s tem sporazumom pridobili največ.
Sporazum bo gotovo olajšal izvoz podjetjem iz EU, predvsem tistim, ki proizvajajo in prodajajo agroživilske proizvode, stroje, farmacevtske izdelke, avtomobile, tekstil ter oblačila. »Večji ko je evropski izvoz, več delovnih mest lahko Evropa ohrani in ustvari,« je Evropejcem na srce položila Ursula von der Leyen.
Strupi prepovedani v EU, drugje dobrodošli
Na drugi strani pa vznemirjajo podatki o iz Evrope izvoženih kemikalijah – v Brazilijo leta 2019 več kot 10.000 ton pesticidov, ki so, pozor, pri nas prepovedani! Ko so v Nemčiji med letoma 2017 in 2020 kontrolirali iz Brazilije uvožena mango in papajo, so v sadežih našli ostanke prav teh v EU prepovedanih pesticidov, opozarja Prešernova nagrajenka Nataša Kramberger v Dnevniku. Ter dodaja, da te kemikalije preko kmetijskih subvencij financiramo vsi mi!
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 25. februar 2025.
