To je tisti zakon, saj pomnite, ki bi ga morali imeti že predpredvčerajšnjim, a smo ga čakali več kot dvajset let, ker je vsaka nova vladna garnitura pobrisala vse, kar je bilo prej, in začela na novo, od ničle. Potem ga je, na hitro spackanega, gverilsko sprejela zadnja Janševa vlada, že takrat vedoč, da bodo vse pomanjkljivosti, ki so jih zakonu očitali, podedovani glavobol naslednje vlade. Ta je potem izvajanje zakona, povsem sprtega z realnostjo na terenu, zamaknila, ampak ne dovolj, očitno, kajti bolj ko se bliža 1. julij 2025, ko naj bi nekatera določila stopila v veljavo – druga so že, tretja bodo še pozneje – bolj je očitno, da na ta vlak nismo dovolj pripravljeni. Mogoče sta zato ministra za zdravstvo in za solidarno prihodnost, napovedana kot razpravljavca, raje poslala svoja državna sekretarja pobirat kostanj iz žerjavice ali kar že počnejo žrtvovani sekretarji na javnih soočenjih.
Zamujamo
Januarja letos je začela veljati pravica do oskrbovalca družinskega člana, 1. julija 2025 začne veljati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe – pa tudi dolžnost plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo – in nato 1. decembra 2025 pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka. Vendar napovedujejo, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi noveliran – kdaj, ne vemo, jasno pa je, da bo zamujajočo novelacijo koledar prehitel. »Zamuda« je tukaj operativna beseda, ali kot je odlično razložil Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan: »Namenoma najavljam te datume, ki se jih velika večina ne bo uspela držati, ampak s tem želim opozoriti, da novelacija bo sprejeta, datumi bodo popravljeni, ampak zamujamo tudi z novelacijo, kot smo začeli zamujati že z zakonom, potem smo zamujali z vstopnimi točkami, zamujali smo s prvo storitvijo, ki je v okviru dolgotrajne oskrbe, zamuja se z odločbami, zdaj zamujamo z izborom izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu in zelo hitro se bo približal 1. 7. 2025, ko naj bi storitev zaživela. Skrbi me, da bomo tudi tam zamujali. Upam, da bomo ta vlak ujeli, da skočimo vsi skupaj nanj in določimo realne datume, na podlagi katerih bomo lahko uspešno izvajali skrb za naše starejše.«
Malo skočiti v vodo
Ne gre za to, da bi pristojne institucije sedele križem rok, ljudje se trudijo, pristojni ministrstvi poskušata odgovoriti na vsa vprašanja, smo slišali, ampak kot je rekel državni sekretar Luka Omladič z ministrstva za solidarno prihodnost: »Minister Mesec je prej rekel, da če bi se dolgotrajne oskrbe lotili, recimo, pred desetimi leti, bi se bilo danes lažje pogovarjati, ker pa smo se je lotili takrat, ko smo se je, pač moramo včasih malo skočiti v vodo, pripraviti zakonske podlage v omejenem času, jih zato potem tudi popravljati, predvsem pa sproti reševati probleme, ki nastajajo. To je problem na problem, vsak dan bo kakšnih pet novih. Kaj narediš? Rešuješ jih drugega za drugim in v javnosti potem včasih pride do občutka, da so z dolgotrajno oskrbo sami problemi. Seveda so, to je pač okoliščina tega, da smo v novem polju in moramo probleme reševati.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 8. oktober 2024.
