A zaradi čedalje bolj sedečega načina življenja, saj nas ogromno na delovnem mestu presedi tudi osem ur in več, je vse to ostalo le še zbledel spomin. Bolečina pa ga znova izbrska na plan z opominom, da moramo nekaj spremeniti in se premakniti v gibanje!
Če ima toliko odraslih težave zaradi premalo gibanja in preveč sedenja, je to še bolj skrb zbujajoče pri mladini, opaža Čebokelj. »Starejša generacija je v mladosti posvečala gibanju veliko več časa kot mladina danes. Vse sorte stvari smo počeli – skakali smo gumitvist, se lovili, plezali po drevesih, kar nas je gibalno krepilo. Mladi danes postajajo čedalje bolj gibalno nespretni. Že zelo preprosti gibalni vzorci jim predstavljajo težavo. Hoja jim še nekako gre, pri hitri hoji in teku imajo že težave s koordinacijo. Vse to pa je povezano tudi z dejstvom, da otroci postajajo čedalje višji. Dekleta med 11. in 14. letom so danes bistveno višja in bolj razvita, kot so bila v mojem času. Fantje tudi. Večje telo potrebuje več koordinacije, da lahko normalno deluje, zato bi potrebovalo še več gibanja. Zato že dolgo trdim, da imajo otroci v šoli premalo telesne vzgoje in krepko preveč sedenja, dela za računalniki, preveč so na telefonu, zaradi česar se jim drža specifično spreminja. Sedemdeset odstotkov teh otrok bo proti koncu srednje šole in na začetku študija že imelo težave v zgornjem delu vratu ter v ledvenem predelu. Potrebujejo izzive raznovrstnega gibanja, od plavanja, hoje, kolesarjenja, žal pa imajo danes samo še izzive na medmrežju.« Našo generacijo nekako rešuje, da smo se v mlajših letih več gibali in manj sedeli. »Kljub temu opažamo, da je drža ljudi slabša, mišično smo slabo razviti, tudi telesa ne obvladujemo več tako dobro. Zaradi sedečega dela hitreje motorično propadamo. Kar pomeni, da je lahko problem že malo daljša hoja. Če kdaj opazujete ljudi, boste opazili, da mnogi hodijo sklonjeni v nekak polkrog, kot bi še vedno sedeli za stolom. Zaradi tega se je razvila nordijska hoja, da človeka prisili nazaj v vzorec pokončne hoje, ki se izgublja,« opozarja.
Bolečine in glavoboli
Posledice dolgotrajnega sedenja so bolečine po vsej hrbtenici. »Začne se z vratom, ker se pri sedenju spremeni krivulja vratne hrbtenice. Namesto da bi bila usločena (lordoza), postaja vzravnana, v nekaterih primerih celo izbočena (kifoza), tudi prsni del postaja čedalje bolj izbočen (kifoza), ledveni del, ki bi moral biti vbočen, pa se izravnava. Naša hrbtenica nima več oblike dvojnega S, ampak smo vedno bolj v obliki črke C, ki se rada ukrivlja v prehodu iz ledvenega v prsni del tudi na stran, zaradi dela z miško, kjer je velika enostranska obremenitev. Prihaja do napetosti v mehkih delih hrbtenice – v vezivnem tkivu, zaradi česar čutimo bolečine. Zaradi enostranskih velikih obremenitev se medvretenčne ploščice v tistem delu izsušijo in začnejo spreminjati obliko, kar bolečino še poglablja. Z držo, ki je predolgo enaka – leta in leta, ure in ure, so povezani tudi glavoboli, vrtoglavice, šumenje v ušesih, mrazenje v zobeh, solzenje oči. Bolečine v prsnem in ledvenem predelu ljudje še nekako odpravljajo z raztezanjem in gibanjem. Prej omenjene težave pa resno vplivajo na počutje celega telesa. To so lahko zelo vztrajne bolečine, ki ne popustijo niti, ko bi se morali naspati, zato vplivajo na regeneracijo telesa.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 24. oktober, 2023.
