Družbeni sistem, ki je mladost slavil kot najlepše in tudi najbolj brezskrbno obdobje človekovega življenja, se je končal pred dobrimi tridesetimi leti. Mobilni telefoni in internet so postali širše dostopni pred dobrimi dvajsetimi leti. Pred petnajstimi leti smo doživeli najhujšo globalno recesijo od leta 1929. Družbena omrežja so se dokončno uveljavila pred dobrim desetletjem. V zadnjih petih letih smo bili priče vzponu in padcu kriptovalut, doživeli smo izbruh skrajnega populizma, tresli smo se ob najbolj katastrofalni pandemiji od izbruha španske gripe po prvi svetovni vojni, na lastni koži smo začeli čutiti divjanje podnebnih sprememb. Pred manj kot letom dni smo prvič slišali za ChatGPT, s katerim se je začel pohod umetne inteligence (delovati je začel 30. novembra 2022). Poanta je naslednja: naš svet se v zadnjih letih spreminja s tolikšno hitrostjo, da se povprečni človek v njem vse težje znajde. Za razvijajoče se možgane mladostnikov je to dostikrat že skoraj nemogoča naloga, življenje v vse bolj kompleksnem svetu pa vse težje – posledice so stiske in težave, ki jih mladost ne bi smela poznati.
Zastrašujoči novi svet
Ne gre za idealiziranje minulih zlatih časov, temveč za dejstva. Prejšnji teden je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predstavil že šesto raziskavo telesnega in duševnega zdravja slovenskih mladostnikov, ki so jo izvedli v lanskem letu. V ankete so strokovnjakinje in strokovnjaki zajeli skoraj 13.000 najstnikov in najstnic, starih 11, 13, 15 in 17 let. Rezultati so razkrili, kolikšna bremena prenašajo slovenski učenci in dijaki: kar 30 odstotkov jih je v svojih odgovorih izkazovalo povišano verjetnost za razvoj depresije, sedem odstotkov je kazalo znake anksioznosti, vsak šesti je poročal o občutkih osamljenosti, vsak tretji pa je v anketi potrdil, da doživlja vsaj dva psihološka ali psihosomatska simptoma, največkrat nervozo, nespečnost ali razdražljivost.
Rekli boste, pa saj najstniki so od pamtiveka malo tesnobni, tečni, zaprti vase in nasploh zamorjeni – že, toda primerjava rezultatov za leto 2022 z rezultati sorodnih anket za zadnjih dvajset let je pokazala, da so današnji mladostniki dejansko v večji stiski. Tako se je delež tistih, ki doživljajo dva ali več psiholoških ali psihosomatskih simptomov, povečal, sočasno pa je vse manj mladostnikov, ki svoje telesno in duševno počutje ocenjujejo kot odlično.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 10. oktober, 2023.
