Po prenovljenem Rogu nas vodi direktorica Renata Zamida in z besedami slika prihodnost zdaj še golih zidov in praznih prostorov. Vse je odprto, po hodnikih se vidi daleč, po celotni dolžini stavbe, če se na stopnicah ozreš pod noge, vidiš dol, dol, dol v spodnja nadstropja in v novem prizidku so ponekod stekleni podi. Svetloba prihaja od vsepovsod, skozi okna, s stropa, od spodaj. Hiša svetlobe, v vseh pomenih, kajti Center Rog zveni kot prijeten, vključujoč kraj, v njem bodo našli prostor delavnice, knjižnica, kjer police lepo zložene že čakajo, da jih postavijo, pa čitalnica, ki je ločena od knjižnice in ni vezana na njen urnik. »Zelo pomembno mi je bilo, da imamo knjižnico v tej hiši, saj je knjižnica nekaj najbolj demokratičnega, kar smo si ljudje kdaj izmislili, vanjo lahko pride kdorkoli, vsi so dobrodošli za skoraj nič plačila. In enak je tudi koncept skupnostnih delavnic, lahko pride soseda s Trubarjeve, ki hoče pri nas srčke v kamenčke gravirati, enako dobrodošla bo kot kak vrhunski umetnik, ki bo hotel pri nas delati produkcijo za svojo novo razstavo. Vsi so dobrodošli.«
Nadstropje više so studii za ustvarjalce, na voljo brez najemnine. »Ljubljana ima skoraj sto umetniških ateljejev za kiparje, slikarje in tako naprej, ni pa doslej imela nobenega prostora za kreativce z naših področij, za dizajn, arhitekturo, inženirstvo, za te, ki razvijajo nove, družbeno odgovorne, zelene produkte, in njih hočemo tu podpreti, dajemo prostor in možnost tudi ustvarjalcem z drugih področij uporabnih umetnosti.« Imajo tudi nekaj stanovanj za gostujoče umetnike iz tujine ali z obrobja dežele. Bo pa tudi veliko kotičkov za počitek, branje ali delo z računalnikom, za tam preživeti čas ne bo treba plačevati vstopnine ali naročiti kave. Kavarna s teraso dobiva končno podobo, načrtovani sta tudi restavracija in trgovinica. Gibalno ovirani imajo na razpolago dvigalo, dvižno ploščad in klančine, slepi taktilne oznake.
Prireditve bodo imeli v veliki dvorani in na vrtu. Kaj pa sosedje, se ne bodo pritoževali zaradi hrupa? Izkaže se, da imajo zvit načrt: »Center Rog bomo zapirali ob desetih zvečer, tudi kavarna zgoraj bo odprta do desetih, tako da kakšnih zelo poznih glasnih prireditev tukaj ne načrtujemo, če bomo imeli prireditve tudi v parku, kjer bo lesen prireditveni prostor, bomo pa sosede zmeraj povabili zraven. S sosedi se tudi sicer skušamo čim več pogovarjati, jih obveščati, vključevati. Za odlično orodje se je izkazalo to, da smo že od začetka pa do konca gradnje, do junija letos, vsak prvi četrtek v mesecu izvajali vodene oglede gradbišča.« Ogromno ljudi je prišlo, pravi direktorica, »mladih, starih, sosedov, študentov, obiskovalcev od daleč, tudi kar nekaj turistov in veliko ljudi, ki desetletja sploh niso vstopili na to območje.«
In slednjič, kdo bo to vizijo financiral? »Gre za javni zavod, torej za investicijo mesta Ljubljane, ne samo v prenovo tega objekta, temveč tudi v programe, zato je mesto ustanovilo nov javni zavod, naš Center Rog, in ga bo financiralo, tako kot financira svoje druge javne zavode, od Lutkovnega gledališča do Kinodvora in drugih, del prihodka bomo pa seveda ustvarili sami z našimi programi, prireditvami, delno tudi z lokali, ki so šli v najem, in se bo najemnina lahko vračala v program.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 10. oktober, 2023.
