Bliskoviti napredek neusmiljeno razgrajuje uveljavljena prepričanja in uveljavljene identitete. Globalizacija briše meje med narodi in čedalje težje je vzdrževati zdravo narodno zavest, ne da bi zašli v eno ali drugo skrajnost. Ob velikih športnih uspehih in naravnih katastrofah se v večini prebivalcev tega območja sicer zbudi občutek pripadnosti širši skupnosti, sicer pa pojma Slovenci in slovenstvo postajata čedalje izmuzljivejša in tudi odprta za ideološke zlorabe. Pri ugotavljanju, od kod izviramo in kakšna je dandanes naša nacionalna identiteta, pa si lahko pomagamo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, ki sestavljajo fascinantno zgodbo o začetkih in razvoju predniških linij, ki so se skozi tisočletja migracij, mešanj, vojn, kulturnih prebojev in tragedij zlile v narod, ki mu pripadamo.
Največ kamenčkov v mozaik slovenstva je v zadnjih letih dodala genetika, ki je uspela rekonstruirati dobršen del razvoja sodobne slovenske populacije. Prebojno študijo na tem področju je leta 2014 v sklopu doktorata pod mentorstvom Damjana Glavača na biotehniški fakulteti v Ljubljani opravil Andrej Zupan. Na vzorcu 399 slovenskih moških je proučil po očetnih linijah podedovani genski material, materinske linije pa je analiziral na vzorcu 402 Slovenk. Zbrane podatke je analiziral z naprednimi računalniškimi programi in jih primerjal s študijami genov preostalih evropskih narodov – in prišel do zelo zanimivih spoznanj.
Izkazalo se je, da smo ljudje, ki danes živimo na prostoru pod Alpami, pestra mešanica genov različnih prednikov. Največ, okoli 36 odstotkov moških, zajetih v Zupanovo študijo, je v svoji DNK imelo genski material, ki je v podobno visokem deležu prisoten pri moških iz drugih vzhodnoevropskih držav, še posebej Slovaške in Češke. Zatem je največji delež, okoli 20 odstotkov Slovencev, ki jih je proučil genetik, izviral iz starih keltskih in romanskih populacij, značilnih za zahodno Evropo. Šele na tretjem mestu so bili nosilci genskega materiala, ki prevladuje med moškimi v južnoslovanskih državah.
Hej, Slovaki
Glavačevo in Zupanovo delo je tako potrdilo, da je največji del naših prednikov prišel v Slovenijo po 6. stoletju, ko se je pod Alpe zgrnil zadnji val slovanske naselitve. Kot vse kaže, pa ti naseljenci niso pripadali južnemu delu slovanskih priseljencev, kot še danes učijo naši učbeniki. Študija Andreja Zupana je namreč nedvoumno pokazala, da z vidika genetike največji del Slovencev izhaja iz zahodnoslovanske populacije, v katero poleg nas spada še prebivalstvo zahodne Hrvaške. To velja za gene, podedovane tako po moških kot po ženskih linijah – z vidika genetike so naš »bratski« narod Slovaki, ne pa ljudstva, s katerimi smo sobivali v nekdanji Jugoslaviji.
Štiri leta po Zupanovem doktoratu je do podobnih zaključkov prišla analiza, ki jo je skupaj z italijanskimi raziskovalkami in raziskovalci opravil njegov mentor Damjan Glavač. Med narode, s katerimi smo si podobni po genetski sestavi populacije, so uvrstili tudi Madžare (za katere se sedaj domneva, da so zahodnoslovanskega izvora, a so pod vplivom azijskih osvajalcev spremenili jezik in kulturo). To so prelomna spoznanja, ki postavljajo na glavo uveljavljena prepričanja o Slovencih kot potomcih Južnih Slovanov. Na laž pa postavljajo tudi psevdoznanstvene teorije, po katerih so naši glavni predniki Veneti ali pa kar neolitski staroselci, ki naj bi na slovenskem ozemlju brez prekinitev živeli že vsaj 7.500 let, ves ta čas pa naj bi uspeli ohraniti dobršen del svoje kulture in jezika.
Zlorabljeni Veneti
Tovrstne teze imajo le malo podlage v znanosti, zato pa so toliko bolj utemeljene v nevarnem nacionalizmu, ki izkorišča psevdoznanost za utemeljevanje slovenske prapravice do bivanja na tem ozemlju in izrivanje vseh, ki niso ustrezno čiste krvi. Že v rajnki Jugoslaviji sta venetsko teorijo oblikovala Matej Bor (po poklicu sicer ne zgodovinar, temveč pesnik) in Jožko Šavli (ekonomist), tezo o slovenskem staroselstvu pa s selektivnim izkrivljanjem genetskih študij na grozo zgodovinarjev sedaj najbolj vneto širijo Anton Perdih (kemik), Tone Jeglič (elektrotehnik) in Jože Rant (fizik). Takšno početje pa ni slovenska posebnost, tudi v drugih slovanskih državah so »domoljubi« izumili vrsto teorij, s katerimi želijo prav svoj narod narediti za nekaj izjemnega. Tako imajo svoj ekvivalent venetske teorije tudi na Hrvaškem, kjer je jezikoslovec Stjepan Kazimir Sakač širil vero, da je njegov narod izšel iz antične Perzije, frančiškan Kerubin Šegvić pa je Hrvate oklical za potomce Germanov, natančneje Vzhodnih Gotov. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da se ob takšnih trditvah resnim znanstvenikom postavijo lasje pokonci.
Ko gre za genetiko, je tako absurdno trditi, da smo Slovenci Slovani, Veneti ali kaj tretjega. Pravilneje je reči, da populacijo današnje Slovenije sestavljamo ljudje, ki smo potomci in potomke široke palete različnih prednikov, ki so sem prišli po različnih poteh. Večina nas izvira izza Karpatov, nekateri imajo v sebi keltsko kri, nekaj malega je tudi potomcev Venetov, nekaj je sinov in hčera daljnih neolitskih naseljencev, na Dolenjskem in v Beli krajini so v srednjem veku gene sejali Uskoki ... Kot piše Zupan, so prve kapljice v sedanji slovenski genski bazen začele kapljati že v zgodnji kameni dobi, ko so se na našem ozemlju začeli naseljevati nosilci starih paleolitskih genov, ki so na Balkanu pričakali konec poledenitve in nato krenili proti Alpam. A potomcev teh ljudi je danes v Sloveniji bržkone le še peščica.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 35, 29. avgust, 2023.
