Z njimi ravnamo kot z otroki, a pričakujemo, da se bodo vedli kot odrasli
Moja mala socialna študija se je začela pred nekaj meseci, ko sem bila priča majhnemu, a značilnemu dogodku. Moja mlajša hči je odkorakala v restavracijo po sladoled mimo napisa, da strežejo samo pri mizah.
»Miška, kar zunaj počakaj, bom prišla ven,« jo je prijazno odslovila natakarica. Naslednji trenutek sta skozi vrata stopili dekleti kakih trinajstih let. »Zunaj se počaka, a ne znata brati?!« je bil natakaričin odziv tokrat. Malce osramočeni sta se odvlekli ven in postavili pred okence za sladoled. Čakali sta vse predolgo. Natakarji so hodili mimo, kot da ju ni, in stregli tiste, ki so prišli pozneje. Medtem je v restavracijo stopilo še nekaj odraslih, ki napisa o strežbi med ceniki, reklamami za pijačo in sladolede ter navodili o varni distanci tudi niso zaznali. Vse so odslovili vljudno. Ko me je že resno prijelo, da bi kaj rekla namesto čakajočih deklet, sta le dobili svoj sladoled.
Prijazni do otrok, vljudni do odraslih in osorni do tistih vmes
Citat, da so najstniki najbolj nerazumljeni ljudje na svetu, saj od njih pričakujemo, da se bodo vedli kot odrasli, mi pa z njimi ravnamo kot z otroki, pripisujejo različnim avtorjem. Ne glede na to, čigav je, v veliki meri drži. Z otroki namreč praviloma ravnamo lepo. Marsikdo je do njih že malce osladen. Do odraslih smo praviloma vljudni in sledimo bontonu, kolikor ga v družbi še je. Pri tistih vmes pa snamemo vse svoje maske in jih že vnaprej označimo za nekakšno odvečno nadlogo.
Praktično vsi najstniki imajo z odraslimi slabe izkušnje, še nekoliko bolj pa tisti mlajši, nekje do 15 let. »Na igriščih smo nezaželeni,« pripoveduje 14-letni Bor. »Pa ne mislim na gugalnicah in toboganih. Iz tistih hišk, ki so jih postavili za telovadbo, nas podijo. Manjši otroci lahko plezajo po njih in delajo prevale, če pa pridemo starejši, nam rečejo, naj se umaknemo otrokom. V bistvu ti dajo vedeti, da si prevelik za kakršna koli igrala že, ko si star okoli deset let.« »Skoraj vsi odrasli, ki nas ne poznajo, so zoprni,« dodaja Brina. »Takoj nas nadrejo, ničesar ne morejo reči prijazno. Hvala in prosim pa itak ne slišimo.« »Zadnjič so nam z mize v restavraciji, kjer smo naročili krompirček, odnesli sol. Rekli so, da je tradicionalna piranska in predraga, da bi jo kar tako porabljali. Kot da nismo plačali, kar smo naročili,« pove Nik.
»Kaj, a nimaš nič drobiža?!« jih brez dober dan ali živijo sprašujejo prodajalke, ali pa dobijo osoren: »Kaj boš?« Deležni so kopice pogledov izpod čela, pripomb kar tako in pametovanja o tem, kakšna je mladina danes. »Mene moti to, da je za odrasle vse takoj preglasno, če se kje zabavamo,« potoži 18-letni Jaka. »Res je, včasih imamo s seboj zvočnik in pač poslušamo glasbo. Ampak saj glasba doni iz vsakega lokala. Živim v bloku z atriji, in kadar imamo mladi žur, vsakič drugič pokličejo policijo, ne da bi nas prej opozorili, naj bomo tišji. Ko pa imajo zabave odrasli, se nihče ne pritožuje, pa se ga napijejo in kričijo vsaj toliko kot mi. Ne vem, mogoče pa sosedom bolj paše narodna glasba.«
Seveda so tudi izjeme, marsikdo ima najstnike celo še posebej rad, a na splošno iz najstniške perspektive odrasli niso nikakršen vzor. Kar je še posebej ironično glede na to, da jim najpogosteje očitamo ravno to, da se ne znajo obnašati. »Nikoli se predme še ni vrinil mlad človek,« pravi Lana. »Zato pa se je že marsikdaj kaka babica. Saj bi jo spustila, če bi me vsaj vprašala, ampak da samo tečno nekaj nerazumljivega zamrmrajo, mi gre pa na živce. Najhujše je pa na avtobusu. Vsi stojimo v vrsti za vstop, gospe s punkli s trga se pa kot tanki zarijejo med nas in izsilijo, da vstopijo prve. Obenem se pa še pritožujejo, kako smo mladi nespoštljivi do starejših in obnemoglih. Meni se sicer ne zdijo prav obnemogle s tistimi vrečami, s katerimi še zanalašč butajo ob nas.«
Neža ima za odrasle posebno prošnjo. »Saj je res, da najstniki velikokrat ne opazimo, da smo nekomu napoti in bi se morali umakniti ali kaj podobnega, ampak ali nas lahko, prosim, najprej normalno opozorite na to?! Jaz se še nekaj časa slabo počutim, če me nekdo takoj okrega. Smo pač malo manj pozorni od odraslih, ker se ukvarjamo s kakšno svojo stvarjo.«
Medgeneracijski prepad na vrhuncu
Zanimalo me je, kaj imajo o antipatiji do najstnikov povedati strokovnjaki.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 27, 4. julij, 2023.
