Od letošnjega julija jo z odlično ekipo nadaljuje novi direktor Matjaž Mastnak, ki je s svojim tridesetletnim strokovnim delom v arboretumu veliko pripomogel k njegovi uspešnosti in prepoznavnosti. Med drugim je izdelal projekt prenove in razširitve rozarija, ta je bil tako sprejet v družbo najboljših svetovnih rozarijev. V teh dneh je v parku, na 35 hektarjih površin, zagorelo 33 kilometrov prazničnih lučk, zato je ta pogovor z njim obenem povabilo na čarobni večerni sprehod med njihovimi lučkami, že peti po vrsti.
Mednarodni sodnik
»Rozarij v Arboretumu Volčji Potok je dobil priznanje za vrtno odličnost, podelila nam ga je Svetovna zveza vrtničarskih društev. Tako smo sprejeti v družbo najboljših svetovnih rozarijev. Strokovna javnost je naš rozarij spoznala na kongresu Svetovne zveze, ki smo ga leta 2017 organizirali v Ljubljani. Ljudem smo se trajno zapisali v spomin z gostoljubnostjo ter prelepo urejenim in vzdrževanim rožnim vrtom. Kot tajnik Slovenskega društva ljubiteljev vrtnic sem s posredovanjem njegove predsednice Brede Čopi na različnih prireditvah spoznal večino ljudi, ki nekaj pomenijo v vrtničarskem svetu. V mislih imam žlahtnitelje, torej ljudi, ki ustvarjajo nove sorte vrtnic, vodje velikih rožnih vrtov, organizatorje mednarodnih tekmovanj za ocenjevanje vrtnic in funkcionarje Svetovne zveze. Postal sem mednarodni sodnik za ocenjevanje novih vrtnic in vse te povezave uporabil za pridobivanje svežih informacij o vrtnicah ter njihovem gojenju. Rozarij v našem arboretumu je zato zelo sodoben, saj je štiri desetine v njem prikazanih sort vzgojenih po letu 2000. Te so tudi mnogo bolj odporne proti glivičnim boleznim, promocijo takšnih sort sem si zadal za svojo nalogo. Kakovostne in zdrave vrtnice lahko vidijo v našem rozariju,« pripoveduje Matjaž Mastnak.
Vse to si boste lahko ogledali brezplačno, če boste izžrebani v nagradni igri Jane in Arboretuma. Nagradno vprašanje se glasi: Kateri po vrsti je letošnji Večerni sprehod med lučkami? Odgovor nam s svojimi podatki pošljite na naslov: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana–Polje ali na e-naslov jana@media24.si. Po zaključku nagradne igre (13. 12.) bomo izžrebali štirinajst nagrajencev. Deset jih bo prejelo po eno vstopnico za ogled prazničnih lučk, dva bosta prejela letno vstopnico za leto 2025 za obisk Arboretuma Volčji Potok in dva nagrajenca adventni venček. Nagrajenci boste lahko nagrade (vstopnice) prevzeli na vhodu v Arboretum Volčji Potok najpozneje do konca letošnjega leta, adventna venčka pa bodo nagrajencema poslali po pošti. Sodelujte!
Svetovna posebnost
»V našem rozariju je oblikovana tudi zbirka srednjeevropskih in vzhodnoevropskih vrtnic, kar je svetovna posebnost. Tretja posebnost je zbirka slovenskih vrtnic najdenk. To so vrtnice z zanimivimi zgodbami, ki so se ohranile, ker so zelo trpežne. Kdor prihaja na naše prireditve, gotovo pozna niz snežniških vrtnic, Aškerčevo, topliško vrtnico in tako dalje. Vsaka od njih priča o tem, da imajo vrtnice v naši vrtni kulturi globoke korenine. V arboretumskem rozariju smo ponosni tudi na prvo registrirano slovensko sorto, to je vrtnica Prešeren, in njenega brata Trubarja, in tudi na Makalonco, katerim je očetoval dr. Matjaž Kmecl. Zelo zanimive in redke vrtnice imamo v regionalni zbirki. Nekaj čisto posebnega je rožni vrt papeških vrtnic, ki so vzgojene iz cepičev s papeških vrtov v Vatikanu in Castel Gandolfu. Do njih smo prišli, ker je bil Arboretum Volčji Potok izbran za dobavitelja drevesa, ki ga je predsednik republike posadil na državniškem obisku pri papežu. Za tiste, ki se čutijo povezane s Katoliško cerkvijo, je ta rožni vrt simbolični delček Svetega sedeža v Sloveniji, za druge pa še en nasad zanimivih in raznolikih vrtnic.«
Osupljivi parkovni prizori
Doslej je iz lastnega zanimanja in tudi na službenih poteh obiskal veliko arboretumov ter botaničnih vrtov. »Arboretum Volčji Potok je izjemen zato, ker je spretno, brez šiva, spet z naravnim gozdnim zaledjem in ker ga v krajinskem smislu lepša veličastna kulisa Kamniško-Savinjskih Alp, pa tudi pogledi na homški hrib in na jedro vasi Volčji Potok. Prav zaradi teh ’izposojenih’ pogledov je videti še prostornejši, kot je že zaradi svojih 85 hektarjev. Edinstven je tudi zato, ker je bila po zaslugi Cirila Jegliča, ki je bil njegov vodja do konca 50 let, rastlinska zbirka oblikovana v obliki parkovnih prizorov in ima zato ves arboretum videz parka. Lahko zatrdim, da je tudi mnogo bolje vrtnarsko vzdrževan kot veliko tujih arboretumov. Kadar nas obiščejo ekskurzije dendroloških društev, kjer so zbrani strokovnjaki evropskega in svetovnega kova, so vedno znova presenečeni nad vsem tem. Navdušujejo jih tudi zelo lepi primerki odraslih dreves. Sodelavec arborist se je potrudil, premeril naša večja drevesa in jih primerjal z evropskimi evidencami. Ugotovil je, da so nekatera, na primer tulipanovci, po višini med prvimi štirimi v Evropi. A za mednarodno sodelovanje je treba imeti ambiciozen strokovni in raziskovalni ter znanstveni kader. Tu smo za zdaj v našem Arboretumu omejeni. Trudili se bomo, da bomo okrepili tudi ta segment naše dejavnosti.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 49, 3. december 2024.
