70-letna Stanka Jereb iz Škofje Loke se je na nas obrnila s posebno prošnjo. »Od samega začetka sem vaša zvesta bralka. Prva leta sem Jano kupovala, zadnjih 15 let jo dobivam na dom. Več kot 30 let, odkar živim v svoji hiši, revije skrbno shranjujem. Ker moram letos prostor, kjer so shranjene, izprazniti, ne želim pa jih odvreči med star papir, sem v veliki dilemi. Zato se obračam na vaše uredništvo po pomoč.« Kako je videti zbirka več kot tisoč naših revij in kdo je ta naša zvesta bralka, ki nas spremlja že več kot 50 let?
»Ko sem kupila prvo revijo Jana, sem bila stara 19 let. Takrat sem še živela pri starših. Vaša revija je bila ena redkih, ki so takrat sploh izhajale. Najbolj pa me je pritegnilo, ker je imela drugačno vsebino od drugih. Ves čas je ohranila srčno naravnanost skozi zgodbe ljudi. Jana je revija, ki jo beremo posebni ljudje.«
Brez Jane, pove Stanka, ni minil niti en njen dopust. »Ker sem velika ljubiteljica branja, mi je Jana ob knjigah popestrila počitniške dni. Njeni članki so bili pikica na i mojim bralnim užitkom.«
Ste revijo brali samo vi?
Ko sem še živela pri starših, jo je brala vsa družina. Potem ko sem si pri 21 ustvarila svojo družino in se odselila od doma, pa sem jo brala pretežno samo jaz. Jana je zame pomenila posebne trenutke, ko sem si dovolila vzeti čas zase. Pozneje, ko sta bila otroka že starejša, sta jo včasih tudi ona dva vzela v roke. Zadnjih deset let, odkar sem sama, pa jo prebiram samo še jaz.
Če bi kdo želel Ivankine stare izvode revij, ji lahko piše na stanka.j75@gmail.com.
Kaj vam je najbolj všeč v naši reviji?
Najbolj všeč mi je pozitivna naravnanost, tudi to, da v njej ni veliko politike. Všeč mi je tudi vaša socialna naravnanost, zato zadnje čase še posebej pozorno sledim člankom novinarke Sonje Grizila, ki spremlja kalvarijo mame in treh otrok, ki jim ne dovolijo stikov. Teme, kjer nastopajo otroci, se me vedno zelo dotaknejo. Ko človek bere take zgodbe, se res lahko zamisli. Ob takih in drugačnih življenjskih zgodbah, o katerih pišete, hitro spoznaš, da so tvoje težave mačji kašelj. Rada berem tudi nasvete psihologinje, imam štiri vnukinje, in me zanima, ali prav razmišljam o vzgoji, čeprav se sicer vanjo ne vtikam. Zelo rada berem tudi kolumno Dragice Kraljič, Navaden dan nenavadne mame. Sicer pa preberem vso revijo razen horoskopa, v katerega ne verjamem. Rešim tudi križanko.
Koliko časa že shranjujete revije?
Ko smo se leta 1985 preselili v novo hišo, starih nisem vzela s seboj. Potem pa sem se odločila – prostora v hiši je bilo dovolj – da jih začnem shranjevati. Ko ste iz Jane postali Zarja, sem šla takoj z vami. Priznam pa, da sem bila presrečna, ko ste pred dvema letoma spet postali naša Jana. Zdelo se mi je, da je končno spet vse tako, kot mora biti.
Kam jih shranjujete?
Imam sobo, ki mi služi kot shramba. V njej se najde marsikaj. Ob hladilni skrinji sem uredila tudi kotiček za moje revije. Ker pa se je pred kratkim vrnila domov hči z vnukinjo, bom morala sobo izprazniti. Sem pa zelo vesela, da bom po 20 letih, kar sama bivam v hiši, spet imela družbo. Sin z družino namreč živi na Nizozemskem, zato vnukinj, stari sta osem in 12 let, ne vidim pogosto. Tudi hčerina starejša hči že nekaj časa živi na Nizozemskem, tam namreč študira.
Vabimo vas, da si nadaljevanje prispevka preberete v reviji Jana, št. 15., št. 15, 11. 04. 2023.
