Mnogi takšno pridobitev v Sloveniji pozdravljajo, saj naj bi med drugim pomembno vplivala na zmanjšanje krvno prenosljivih okužb in prezgodnjih smrti zaradi predoziranja, drugi se sprašujejo, zakaj se za to porablja davkoplačevalski denar. 52-letni odvisnik Robert, ki je s heroinom zasvojen že trideset let, pa je prepričan, da smo s takšno pridobitvijo v državi nekaj desetletij prepozni.
V Dnevnem centru za uporabnike prepovedanih drog v Novi Gorici, ki domuje na Sedejevi ulici 9a, tik ob sedežu Policijske uprave Nova Gorica, so nas prijazno sprejeli in predstavili svojo pridobitev. Varna soba je sestavljena iz treh manjših, med seboj povezanih prostorov. V prvem obiskovalca pričakata socialna delavka in medicinska sestra. Drugi je namenjen injiciranju drog, tretji njuhanju in kajenju. Prostori so na voljo vsak dan med 8. in 15. uro. Medicinska sestra Tjaša Šapla Troha je nov delovni izziv sprejela zato, ker si je želela pomagati najranljivejšim družbenim skupinam. »Zame je bilo pravo presenečenje, kako so se mi odvisniki odprli s svojimi zgodbami. Te se te resnično dotaknejo, razmišljati začneš o stvareh, ki se zdijo marsikomu samoumevne, a ni tako. Kaj je odvisnikom, ki nas obiščejo, skupno? Rekla bi, da sta to ranljivost in praznina. Pri nas dobijo spoštovanje in dostojanstvo. Da ni postrani pogledov, odkimavanja z glavo, čeprav ljudje pogosto sploh ne poznajo zgodbe v ozadju. Mi smo tu zato, da človeka, ki ima težave z drogo, krepimo. Ko pokaže najmanjšo voljo, da bi se rad spremenil, takšna prizadevanja podpremo. Kar nekaj zgodb je tudi uspešnih,« je poudarila.
Namenjena najbolj tveganim uporabnikom
Luka Mrak, strokovni vodja programa Goriška varna soba, pravi, da je to pomembna dodatna storitev Dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog, ki tu deluje že skoraj dve desetletji. »Tisti, ki so doslej hodili na vrtove ali pod balkone, bodo zdaj drogo uporabljali kontrolirano. V terenskem delu obravnavamo letno okrog 300 uporabnikov. Vsi sicer ne uporabljajo drog, so pa na različne načine povezani s problematiko zasvojenosti. Varna soba je namenjena predvsem tistim, ki jo uporabljajo najbolj tvegano. Računamo, da jih bo okrog 45,« je povedal in dodal, da bo še nekaj časa trajalo, da bodo pridobili njihovo zaupanje. Hkrati je opozoril, da se mnogi sploh ne zavedajo, kako razširjena je uporaba drog. »Število uporabnikov se veča, več je tudi diagnoz zasvojenosti. Se pa trendi nedvomno spreminjajo. Danes si manj ljudi droge injicira, drugi načini so pa ravno tako tvegani,« je poudaril.
A napačno bi bilo sklepati, da je tod več odvisnikov kot drugod. »Seveda jih je v Ljubljani več, a očitno imamo tu večjo podporo lokalne skupnosti, da smo lahko vzpostavili varno sobo,« je razmišljal. Nova Gorica je bila pripravljena narediti ta korak zaradi močnega konzorcijskega partnerstva z izvajalcema, Slovenskim združenjem za duševno zdravje ŠENT in Zdravstvenim domom osnovno varstvo Nova Gorica. Novogoriška občina je za to namenila slabih 30.000 evrov.
Sintetično drogo proizvajajo že osnovnošolci
»Med nami so ljudje, ki ne zmorejo živeti brez substanc in kljub prizadevanju sorodnikov ne morejo dobiti bitke z odvisnostjo. Nekdo, ki je čisto na dnu in ne vidi nobenega izhoda, ima zdaj varno točko, kjer bo zanj poskrbljeno. V naši družbi je zelo prisotno prepričanje, da je varna soba potuha. A ne gre za to. Uživalci drog so prav tako ljudje. Seveda je uživanje droge družbeno nesprejemljivo, je pa družbeno sprejemljivo, da ljudem v stiski pomagamo,« je opozoril Miha Kramli, predsednik lokalne akcijske skupine novogoriške mestne občine za preprečevanje zasvojenosti in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 49, 3. december 2024.
