Ker je bil vroč sončen dan in sem si zaželela nekaj osvežilnega, mi je prodajalka predlagala limonov zeleni bubble tea s tapiokinimi kroglicami. No, lahko bi si izbrala tudi kakšne druge kroglice s sadnim polnilom. Pijačo, ki jo Azijci obožujejo, naj bi izumili na Tajvanu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, od koder se je hitro razširila na Kitajsko, v Jugovzhodno Azijo, Ameriko, Kanado in Avstralijo, danes jo vse bolj srkamo tudi v Evropi. Imena ni dobila zaradi kroglic, ki so njena posebnost, temveč zaradi mehurčkov, ki se naredijo ob močnem mešanju. Moj čaj je bil res finega osvežilnega okusa, tapiokine žvečljive kroglice pa so me spominjale na gumijaste bombončke in jih je bilo ob pitju fino grizljati.
Če je všeč meni, bi bil morda še komu. Mlada podjetna Linlin Zhang, štiriindvajsetletna Kitajka, prihaja iz mesta blizu Pekinga. Po končani srednji šoli se je vpisala na študij računalništva, a se ji je zdel pretežak, bolj jo je zanimalo podjetništvo. Njeni starši so lastniki dveh kitajskih restavracij. Opustila je študij in se odločila raziskati svet. Ko jo je pot pred malo več kot štirimi leti zanesla v Ljubljano na obisk k prijateljici, ki je bila tu na študijski izmenjavi, se je nad mestom navdušila. »Ljubljana je lepo, majhno mesto, blizu je veliko narave, življenje pa teče veliko počasneje kot na Kitajskem,« pravi. Odločila se je, da bo na naši ekonomski fakulteti študirala marketing. Zamisel, da bi pri nas odprla lokalček, v katerem bi prodajala čaj z mehurčki, se ji je utrnila po naključju. »Na Kitajskem smo imeli veliko prodajalnic, s prijatelji smo odrasli ob tej pijači.« V drugih evropskih državah, ki jih je prepotovala, je našla mehurčkaste čaje, v Sloveniji pa ne. »Zato sem bubble tea najprej naredila zase. Potem pa sem si dejala – če je všeč meni, bi bil mogoče tudi drugim? Med mladimi v Aziji je izjemno priljubljen.« Starši so jo bili pri njeni ideji pripravljeni podpreti.
Skoraj je že obupala. Ko se je vozila v središče mesta, je opazila, da na Bavarskem dvoru oddajajo lokal, in vse se je sestavilo, pravi. »Na začetku nisem razmišljala o težavah. Prijateljica, ki zna slovensko, mi je pomagala registrirati podjetje, drugi prijatelj pa mi je svetoval, kako naj si priskrbim sestavine za bubble tea – večinoma namreč prihajajo iz Tajvana.« Tako opremljena je oktobra 2018 odprla svojo prodajalnico Yuko Bubble Tea. V okolici so takrat še gradili, zato se mimo ni sprehodilo veliko ljudi, nato je prišla še epidemija, prihodka je bilo čedalje manj in Linlin je že resno razmišljala, da bi lokal zaprla. »Redne stranke, ki so imele zelo rade naše pijače, so me potem prepričale, naj vendarle zdržim,« je vesela, ker jih je poslušala. Lani se je namreč število ljubiteljev mehurčkastega čaja povečalo, letos pa ga najdete že marsikje, saj je postal prava uspešnica (seveda pa ni povsod tak kot pri Linlin). »Ljudje me nagovarjajo, da bi lokalček odprla še v katerem drugem slovenskem mestu,« se smeji. Prvi dve leti je v prodajalnici delala tudi sama in zato pavzirala na fakulteti. Potem pa je našla poslovno partnerico, s katero sta si delo razdelili. »Starejša je od mene in ima veliko poslovnih izkušenj. Zdaj se spet lahko posvečam študiju,« je zadovoljna.
Več v reviji Jana, 21.6.2022
