Fotografije gorskih točk so na družbenih omrežjih izredno privlačne, kot recimo moderni bivak pod Skuto. Pritegne tako Slovence kot tujce, ki ne vedo, da do njega vodi težka, precej neugodna pot, brezpotje pravzaprav. Na pot se odpravijo neprimerno obuti in opremljeni. »Mi jih pa nato zvečer rešujemo,« je o objavah na družbenih omrežjih dejal Matjaž Šerkezi na tiskovni konferenci Planinske zveze Slovenije na 930 metrov visokem hribu Jermanca, kamor smo se novinarji podali s predstavniki Planinske zveze. Ti so nam predstavili napotke za varno obiskovanje gora in novo knjigo Jožeta Draba Osnove planinstva, ki nam bo pri tem prišla zelo prav.
Ne gremo za vsako ceno. »Eno je promocija destinacij, po drugi strani pa je na Youtubu cel kup filmčkov, ki kažejo, kako se hodi v hribe, sploh pozimi. Ko to gledaš, vidiš, da je že v osnovi vse zgrešeno, a ker imajo ti samooklicani promotorji veliko sledilcev, ljudje kar grejo,« je Šerkezi opozoril na nevarnost takšnih napotkov. »Pozitivni vidik družbenih medijev pa je ta, da jih lahko izkoristimo za promocijo varnejšega obiskovanja gora, skrbi za naravo. Na PZS nenehno objavljamo preventivna besedila. Vendar je to tek na dolge proge, rezultati se bodo pokazali šele čez čas. Včasih se človek vpraša, zakaj vse to počnemo, če pa je toliko nesreč, ampak bi jih bilo brez takih preventivnih akcij gotovo še več.« Šerkezi, alpinist po srcu, je sicer zaposlen na Planinski zvezi Slovenije, kot gorski reševalec pa je vedno v pripravljenosti pri kamniških gorskih reševalcih, ki bodo septembra končno dobili nove prostore. V društvu je skupaj z veterani nekaj čez 50 gorskih reševalcev, tistih, ki so vedno v pripravljenosti, je 28. Vsi so prostovoljci. Kako to vpliva na njegovo zasebno življenje, smo ga vprašali, pa se je nasmehnil, da moramo vprašati njegovo ženo. »Moja družina je že od nekdaj vpeta v tako življenje.« Ker nesreča nikoli ne počiva, je tudi kakšno praznovanje rojstnega dne že moral zapustiti, da je šel reševat življenja.
Za svoje ljudi moramo poskrbeti. Delo gorskega reševalca je lahko precej nevarno, toda preden gredo v akcijo, vedno naredijo oceno tveganja. »Ne gremo za vsako ceno. Pozimi, ko so plazovi, počakamo; če se pripravlja k nevihti, tudi počakamo, da gre mimo. Za svoje ljudi moramo poskrbeti,« je povedal. Največ nesreč na območju kamniških reševalcev se zgodi na Veliki planini, v zadnjem času kar 40 odstotkov. Vzrok je množičnost obiska, lahka dostopnost, ljudje pa se tja gor dostikrat odpravijo neprimerno obuti in brez nahrbtnikov. »Nedavno sem srečal možaka v špičakih in suknjiču, oblečen je bil, kot bi šel na Brezje k Mariji. (smeh) Poleg tega se vreme na Veliki planini lahko hitro spremeni, spusti se megla in ljudje se izgubijo.« Glede na to, da je vreme na tem območju zelo muhasto, se je pred odhodom dobro na spletni kameri pozanimati o razmerah, tudi na spletni strani ARSA so zelo dobre prognoze, iz prve roke pa boste izvedeli, kakšno je vreme, če boste poklicali oskrbnika koče.
Več v reviji Jana, 14.6.2022
