»Dolga leta je moj vsakdanjik mešanica službenih in družinskih obveznosti. Kot majhen sem se v domačem Kočevju še podil za košarkarsko žogo, pozneje pa sem se posvetil 'resnejšim' stvarem, ki jih prinaša življenje. Tako sem jim bil predan, da sem pozabil skrbeti zase in dobro telesno pripravljenost. Vedno sem imel izgovor, da je pač v službo treba hoditi, cele dneve sem presedel v pisarni in se posvečal družini. Pri 39 letih so mi postavili diagnozo artroza v kolku, gibal sem se čedalje manj. Samo v službo sem še hodil, z zdravjem pa je šlo navzdol. Potem pa me je nekega dne usekalo v križu. Bolečine so bile tako peklenske, da mi je jemalo sapo. Razlog je bila hernija. Tri dni sem bil v bolnišnici, nato pa so me zdravniki poslali na bolniško in mi predpisali kopico tablet proti bolečinam. Bil sem skoraj hrom, čakal sem na operacijo.« Zdravnik mu je naredil še magnetno resonanco in rekel, da ga ne bo operiral, če bo malo shujšal in začel telovaditi. Priporočil mu je gibanje in malo telovadbe, se spominja Anton. Pol leta je miroval, nato je dobil »blokado« in začel delati po štiri ure ter hoditi na fitnes.
Začetek novega življenja. »Tam sem spoznal Duška Madžarovića, ki je prava avtoriteta na svojem področju, saj je med drugim treniral številne tekmovalce in tekmovalke v bodbildingu ter fitnesu – Andrejo Semolič, Evo Pogačnik, Matjaža Ozima, Dejana Madžarevića, nogometaše, odbojkarice, veslače, jadralce, atlete, rokometaše, pa Tejo Boškin, Metko Albreht, Natašo Abram in druge, ko so se pripravljale na lepotna tekmovanja. Naredila sva načrt okrevanja. Napisal mi je vaje in vrgel sem se v delo. Zaradi boleče hrbtenice nisem mogel dvigovati težkih uteži, temveč sem delal veliko ponovitev z lažjimi. Počasi so se mi začeli topiti tudi kilogrami – kar dvajset sem jih izgubil od oktobra 2020, ko sem začel. Sprva sem fitnes obiskoval trikrat na teden. Z vsakim obiskom mi je šlo na bolje, bolečin v križu nisem več čutil, po dobrem letu vadbe pa je Duško ustrelil s predlogom – ti bi lahko šel na svetovno prvenstvo! To se mi je zdela nora ideja, vendar sem si rekel, zakaj pa ne?! Tudi po 50. je treba biti mladostnega duha in poskusiti kaj novega. Še sanjalo pa se mi ni, kaj me čaka,« se muza Anton in takoj doda, da je pri fitnesu uspeh sestavljen iz treh četrtin pravilne prehrane, preostalo je trening. Načrt za oboje mu je seveda predpisal Duško.
Več v reviji Jana, št. 24, 14. 6. 2022
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
