Gre za to, da bi lahko na tak način oseba, ki je prebolela covid pred več kot tremi meseci in se na nevtralizacijskem testu dokaže kot pozitivna, prehajala mejo dva meseca in pol (šele po 14 dneh od pozitivnega testa lahko greš s takim dokumentom čez mejo) brez vsakokratnega zelo dragega in samo 48 ur veljavnega PCR-testiranja.
Najprej sem klicala v enega od slovenskih zasebnih laboratorijev in odgovorili so mi, da testa nevtralizacije ne izvajajo. Potem sem klicala na že omenjeno hrvaško veleposlaništvo v Sloveniji, da bi se prepričala, ali bi lahko s takim testom res šla čez mejo, kot navaja njihovo notranje ministrstvo. Na veleposlaništvu o tem niso vedeli nič, zgolj ponavljali so mantro o PCR-testu. Pisala sem na hrvaško notranje ministrstvo, a niti po enem tednu in še dodatno poslanem pismu od tam nisem prejela odgovora. Sem ga pa takoj od hrvaškega inštituta za javno zdravje. Napisali so, naj se obrnem na slovenski NIJZ. Čeprav se mi je zdelo nelogično, sem to tudi storila, a so me po nekaj dneh z NIJZ usmerili na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), toda tudi tam mi niso mogli pomagati. Lepo je biti žogica za pingpong, kajne?
Ker so mi prijatelji in znanci, ki imajo kar nekaj izkušenj s prehajanjem hrvaške meje, dejali, da je vse odvisno od dobre volje policista na meji, sem se želela prepričati tudi pri hrvaških mejnih organih in pisala tja. Nobenega odgovora, seveda.
So mi pa takoj odgovorili iz dveh zasebnih hrvaških laboratorijev. Na vprašanje, ali lahko pri njih izvedejo nevtralizacijski test, ki ga hrvaško notranje ministrstvo omenja kot relevanten dokument za prehod meje, so mi iz obeh laboratorijev odgovorili pritrdilno in navedli ceno (30 evrov).
Končno nekdo, ki nekaj ve. Ampak še vedno se nisem mogla sprijazniti, da pri nas omenjenega testa ne delajo. Kako je to mogoče? Še sreča, da mi je prijatelj mikrobiolog omenil Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana (KI). Zaposlena na sprejemu o tem testu ni vedela nič, a me je usmerila na vodjo Laboratorija za analitiko hormonov in tumorskih označevalcev doc. dr. Aleša Jerina.
Ta mi je pojasnil, da na KI delajo dva serološka testa: cenejšega za 30 evrov, s katerim ugotavljajo preteklo okužbo in na katerem torej samo piše, ali so prisotna protitelesa ali ne. Z drugim testom, ki stane 40 evrov, pa po cepljenju merijo nevtralizacijska protitelesa in pokaže točno koncentracijo protiteles proti proteinu S. To je tisti protein, ki sestavlja koronavirusno bodico. »Na tej bodici je tisti del strukture virusa, ki se veže na receptor gostiteljske celice, na ta način virus vdre v gostiteljsko celico. Potem se razmnožuje in sprosti ter tako okuži še preostale celice. Naše telo pri imunskem odzivu med drugim tvori protitelesa – ta so usmerjena proti določenim strukturam virusa. Če so ta protitelesa usmerjena točno proti tej bodici, se bo to protitelo vezalo na bodico in virusu oviralo vstopiti v celico. Taka protitelesa, ki preprečijo virusu navezavo na receptor, imenujemo nevtralizacijska. Nevtralizacijska protitelesa nas, če pridemo v stik z virusom, zaščitijo. Če je virus že v našem telesu, pa mu ta protitelesa onemogočijo, da bi se širil na naslednje celice. Tako da so prav nevtralizacijska protitelesa tista, ki zavrejo širjenje virusa, prav zato jih tako poudarjajo,« je razložil dr. Jerin.
Zanesljivost testa je 99-odstotna. »Cepiva so narejena tako, da telo proizvaja prav ta protitelesa proti virusni bodici S. Če prebolimo okužbo, pa nastaja vse sorte protiteles – sicer tudi ta proti virusni bodici, a jih je po navadi bolj malo. Nastajajo pa še druga, ki okužbe ne preprečijo – recimo protitelesa proti proteinu N – virus lahko kljub temu vdre v celico in jo okuži.«
Če država, v tem primeru Hrvaška, zahteva, da imate prisotna nevtralizacijska protitelesa (nevtralizacijski test), s tem zahteva, da imate neko stopnjo zaščite. Ali torej test, ki ga izvajajo na KI, dokazuje obstoj teh nevtralizacijskih protiteles in gre torej za test nevtralizacije?
Več v Zarji Jani, št. 12, 23. 3. 2021
