Izvršna direktorica agencije Emer Cooke je poudarila, da je odbor agencije, odgovoren za varnost, prišel do »jasnega znanstvenega sklepa, da so koristi pri preprečevanju covida-19 in njegovih posledic bistveno večje od morebitnega tveganja pri cepljenju«.
Povezave žal ni mogoče povsem izključiti. Cepljenje po ugotovitvah agencije torej ne povečuje že sicer obstoječega splošnega tveganja oziroma nevarnosti za pojav krvnih strdkov, a je Cookejeva poudarila, da so med preiskavo dejansko zaznali nekaj nenavadnih primerov redke, a zelo resne motnje strjevanja krvi oziroma krvnih strdkov ter hkratne nizke ravni krvnih ploščic.
»Na podlagi dosegljivih podatkov in po podrobnih analizah laboratorijskih rezultatov, kliničnih in obdukcijskih poročil ter novih informacij iz kliničnih preizkusov za zdaj še ne moremo povsem izključiti povezave med temi zelo redkimi primeri in cepivom,« so sporočili, zato bodo dogajanje v zvezi s tem še naprej podrobno spremljali in raziskovali. Med drugim bodo morali poiskati razlog, zakaj je šlo pri omenjenih primerih hudih zapletov največkrat za ženske, mlajše od 55 let.
Večina držav, med njimi je bila tudi Slovenija, kjer so zaradi pojavljanja strdkov preventivno zaustavili cepljenje s cepivom AstraZenece, je po tej odločitvi EMA s cepljenjem nemudoma nadaljevala. Pri nas, kjer stroka nikoli ni imela pomislekov, vsaj glasnih ne, glede varnosti cepiva AstraZenece, se je cepljenje z njim nadaljevalo že naslednji dan, vključno s cepljenjem političnega vrha države, kar naj bi pomirilo in hkrati spodbudilo k cepljenju tudi tiste, ki so jih poročila o tej hudi obliki morebitnih stranskih učinkov dodobra prestrašila.
Po prvih objavah o pojavu krvnih strdkov, natančneje možganske venske tromboze, je namreč precej ljudi začelo odpovedovati že dogovorjene termine za cepljenje, čeprav je stroka ves čas mirila, da gre za zelo majhno tveganje in pravzaprav manjše število primerov, kot jih je v splošni, necepljeni populaciji tako ali tako pričakovati.
Pomisleki ostajajo. Preventivna zaustavitev cepljenja je bila, tako večinoma trdi stroka, prej politično kot strokovno utemeljena odločitev, s katero naj bi politika ljudem predvsem skušala pokazati, kako odločno skrbi za njihovo varnost in da ničesar ne prepušča naključju. V nekaterih državah so si kljub pozitivnemu mnenju EMA za razmislek o nadaljevanju cepljenja s cepivom AstraZenece vzeli še nekaj več časa, denimo Švedska in Norveška.
Hkrati pa najbrž ni nepomembno, da to cepivo tako ali tako spremlja še kar nekaj drugih zadreg. V prvi vrsti prerekanja in zapleti glede dogovorjenih količin in zamud pri dostavi, za povrh pa se je (cenejše) cepivo AstraZenece, že tako manj učinkovito od (dražjega) Pfizerjevega, pokazalo za malo ali sploh neučinkovito pri južnoafriškem sevu virusa covida-19. V znanstveni reviji New England Journal of Medicine je Shabir Madhi, eden od avtorjev obsežne raziskave o tem, poročal, da dva odmerka cepiva AstraZenece nista nudila učinkovite zaščite pred blagim ali srednje težkim potekom covida-19, ki se je razvil po okužbi z južnoafriško različico virusa SARS-CoV-2, imenovano B.1.351. Zato je Južna Afrika že opustila cepljenje prebivalcev s cepivom družbe AstraZenece. Kaj se bo v zvezi s tem dogajalo drugod po svetu, je seveda odvisno od intenzivnosti širjenja omenjenega seva. Nekaj okuženih z njim smo že zabeležili tudi v Sloveniji.
Več v reviji Zarja Jana, št. 12, 22.3. 2021
