Svetel žarek, ki se ga lahko oprimemo, je to, da 80 odstotkov obolelih s covidom-19 nima hujših simptomov, bolezen poteka blago do zmerno. In cepivo je skoraj za vogalom, če smo zelo optimistični. Razvoj cepiva, ki se ga je lotilo več kot 30 raziskovalnih skupin po vsem svetu, po besedah infektologa dr. Janeza Tomažiča poteka z astronomsko naglico. Hrvaški epidemiolog dr. Igor Rudan pa je že na začetku evropske virusne krize dejal, da znanstveniki testirajo več kot sto zdravil in enajst eksperimentalnih cepiv. Tako ni nemogoče, da bi že pred cepivom dobili priporočila o učinkovitih zdravilih. A o tem več v posebnem članku malo naprej.
Hvaležni za znanje. Morda se bo slišalo čudno, ampak Kitajci so nam postali bliže kot kadarkoli. »Od izbruha koronavirusa na Kitajskem do danes še naprej občudujem Kitajce, kako so se s tem spopadali in se še. Ob vsem tem pa se trudijo za ves preostali svet,« je komentar s spletnega foruma. In ni edini, saj so Kitajci s pošiljkami (v materialu in znanstvenikih ter zdravnikih) najprej dvakrat v Italijo, nato še s pošiljko zaščitne opreme Franciji osvojili srca mnogih Evropejcev. »Čutim, da bo Kitajska pomagala vsemu svetu,« je povedal poslušalec v oddaji Toplovod na Valu 202.
Kako izjemno dragocene so izkušnje Kitajcev, je na radijskem prvem programu izpostavila tudi dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine Kriznega štaba RS. »Obstaja kar nekaj poročil o tem, kako bolezen poteka v različnih starostnih skupinah, pri ljudeh, ki imajo različne kronične bolezni. Kakšni so laboratorijski izvidi, ki nas opozarjajo na hujši potek. Kar nekaj znanja smo dobili od kitajskih kolegov. Za to smo zelo hvaležni in lažje nam je, kot je bilo njim, ko so bili popolnoma na začetku.«
Počasna Evropa. Če bi vse evropske države sledile Kitajski tudi s hitrimi in odločnimi ukrepi glede izolacije, bi lahko luč na koncu predora ugledali morda že čez tri mesece. Kitajska je namreč od izbruha do skoraj nič novih okuženih s strožjimi ukrepi kot kjerkoli drugje zajezila širjenje okužbe v treh mesecih. Na območju z 1,4 milijarde ljudi! Evropa pa ima slabih 800 milijonov prebivalcev, a so se različne države z ukrepi dramile prepozno. Že pred štirinajstimi dnevi je bilo jasno, da bosta Španija in Francija novi veliki žarišči, odgovorni pa so kot veliki ukrep takrat razglašali prepoved prireditev nad sto ljudi! Pri takšnih številkah potrjeno okuženih, kot so jih pred dvema tednoma imeli v Španiji, Franciji, Švici in Nemčiji (pa tudi v ZDA), so Kitajci Vuhan zaprli v popolno karanteno. Evropa je zaspala, cincala in predvsem virus podcenjevala. Zaradi tega za evropske države napovedujejo, da se bo kriza umirila šele čez pol leta.
Zato zdaj poslušamo resen nagovor Merklove – Nemcem. Vendar je Nemčija v tej situaciji še najbolj mirna in jasno je, zakaj. Ima namreč dovolj infrastrukture in opreme. Kot je za Delo povedal italijanski epidemiolog in strokovnjak za medicinsko statistiko Carlo La Vecchia, je med državami precej razlik. In Nemčija je preteklo sredo pri 12.000 okuženih imela le 31 umrlih.
»Veliko je odvisno od tega, kako epidemija eksplodira, toda smrti se je relativno preprosto izogniti. Za nekaj dni potrebujete le ustrezne naprave, CPAP-aparat (ki zagotavlja neprekinjen stalni pozitivni tlak dihalnih poti) in problem je rešen. Tudi v Sloveniji morate poskusiti vzpostaviti mrežo enot intenzivne in polintenzivne medicine, kar danes sicer ni lahko, saj vsem primanjkuje CPAP-aparatov. Hkrati morate zagotoviti varnost zdravstvenega osebja. Sodeč po podatkih o številu okužb, imate za to še nekaj časa,« je bil spodbuden Italijan.
Prava statistika bo ležala v bolnišnicah. Tudi naša strokovnjaka, infektolog dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike UKC Ljubljana in dr. Tatjana Avšič Županc z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, sta v Delu zapisala, da je bila smrtnost bolnikov s covidom-19 odvisna od organizacije zdravstvenih delavcev v določeni državi. Ljudje pogrešamo realne številke o okuženih, da bi nam bilo bolj jasno, kje smo. Ampak teh ne bo, in če kdo še vedno dvomi in se posmehuje zamaskirancem v trgovinah, naj že končno pogleda v Italijo. Prava statistika se bo pokazala v naslednjih dveh tednih – v naših bolnišnicah.
»Oceno razširjenosti virusa lahko podamo glede na to, koliko ljudi je oskrbovanih v bolnišnicah. Ta številka je danes (pretekli četrtek) okoli 40. To je več, kot je bilo v prejšnjih dneh. Postopno postajajo ljudje, ki so prej imeli blažje simptome, ki so imeli dokazan virus v svojih dihalih, bolj bolni in prihajajo na vrata bolnišnic. Sicer je številka majhna, ampak če pogledamo, kako skokovito so naraščali primeri v drugih evropskih državah, je to začetek nečesa, kar bomo morali res z vsemi silami obvladovati, in na to se zdaj res intenzivno pripravljamo,« je povedala Beovićeva.
Ne obešajte se na testiranje. Med nami in Kitajsko pa je tudi razlika v testiranju. Na Kitajskem se morajo vsi s simptomi testirati, pri nas pa ne testiramo več tistih z lažjimi simptomi. Samo zaukažemo jim, naj se izolirajo.
Pri testiranju si strokovnjaki niso povsem enotni; Svetovna zdravstvena organizacija je vsem položila na srce: testirajte, testirajte, testirajte. Neregistrirane infekcije namreč pogosto minejo z zelo blagimi ali celo nikakršnimi simptomi, ostanejo nezabeležene in zato lahko taki okužijo več ljudi kot tisti registrirani.
Več v reviji Zarja Jana, št. 12, 24. 3. 2020