Marsikdo, denimo, ne želi uživati gensko spremenjenih organizmov. Pri izbiri pakiranih živil na trgovskih policah si lahko pomaga z označbo »pridelano – proizvedeno brez GSO«. Marina Koren Dvoršak z IKC Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru nam je povedala, da je na naših trgovskih policah že več kot 600 živil s to slovensko označbo: mleko, mlečni izdelki in kokošja jajca, v zadnjem času pa je bilo certificirano tudi piščančje meso enega naših največjih ponudnikov mesa in mesnih izdelkov.
»Živil z označbo 'pridelano – proizvedeno brez GSO', torej označbo slovenskega standarda in s tem našega certifikacijskega organa IKC UM, je več kot 600. Številka se povečuje vsako leto. A na našem trgu je tudi večje število živil, ki nosijo označbe z istim pomenom in so rezultat certificiranja v drugih državah EU – prednjači Avstrija z najvišjo stopnjo zavedanja proizvodnje živil brez GSO. Na slovenskem trgu so najbolj zastopani mleko in mlečni izdelki, porast pa je opazen tudi pri kokošjih jajcih. Zadnji mesec je v Sloveniji pomemben premik certificiranja tudi na področju mesa in mesnih izdelkov. Potrošniki so na trgu zagotovo opazili večjo kampanjo za certificirano perutninsko meso in mesne izdelke. Seveda smo certificirali tovrstne izdelke že prej, vendar pri manjših rejcih. Tokrat pa gre za ponudnika, ki seže na vse trgovinske police v Sloveniji in izven nje,« je pojasnila Marina Koren Dvoršak, vodja certifikacijske enote neakreditiranih shem certificiranja na IKC Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.
Zakonodaja označb ne zahteva. Za kupca, ki se odloča med različnimi izdelki na trgovskih policah, je pomembno, kaj mu zagotavlja ta označba. »Certifikat 'brez GSO' pomeni, da v nobeni fazi pridelave oziroma predelave živila niso bili uporabljeni gensko spremenjeni organizmi, niti sestavine iz njih ali narejene s pomočjo gensko spremenjenih organizmov.« Dobro obveščen potrošnik, ki mu ni vseeno, kaj daje na svoj krožnik, sicer najbrž že ve, da mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov iz živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, v Sloveniji oziroma v EU po zakonodaji pravzaprav sploh ni treba posebej označiti. Prav tako tudi ne fermentiranih izdelkov, ki so bili proizvedeni z GSO, pa tehnoloških dodatkov, kot so encimi, mlečnokislinske kulture, arome in drugo, ki so izdelani z GSO.
Tovrstna označba je torej dobrodošla dodatna informacija, predvsem pa zaščita za potrošnika. »Zavedati se moramo, da velika večina krmil in registriranih mešanic vsebuje GSO, in to predvsem sojo. Soja je pomembna beljakovinska komponenta v krmnem obroku živali. Označba 'brez GSO' zagotavlja, da živali niso bile krmljene z GSO, kar je bilo preverjeno s postopkom certificiranja na kmetiji, predhodno pa še v mešalnici krmil, ki je krmilo pripravila v svojem obratu.«
Več v reviji Zarja št. 25, 18. 6. 2019.