Ljubljane ne prepoznam več kot svoje mesto. Nič več ne gre za vprašanje, ali smo za spletne platforme, ki oglašujejo kratkoročno najemanje stanovanj, ali proti njim, saj te že na veliko krojijo naš vsakdan. Uveljavljene prakse v svetu globaliziranega turizma temeljijo na informacijskih tehnologijah, pravi Boštjan Kravanja z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete v Ljubljani. »Ljubljane nič več ne prepoznam kot svoje mesto. Med prazniki in v turistični sezoni postajamo Ljubljančani drugorazredni prebivalci,« mi je dejala prijateljica, ki sem jo v mestu srečala med velikonočnimi prazniki, ko je bilo videti, kot da so azijski turisti najštevilnejši prebivalci našega mesta in kot da je italijanščina glavni jezik. »Italijanska okupacija« je bila posledica dejstva, da so lahko naši sosedje povezali dva praznika in si podaljšali turistični oddih. V dveh mestnih garažah sem se vrtela vse do neprijetnega občutka klavstrofobije, ker je veliko italijanskih družin pripotovalo z avtomobili. Nikjer ni bilo prostega parkirnega prostora in intervjuja, ki naj bi ga opravila v središču mesta, preprosto ni bilo. Ko sem svojo izkušnjo objavila na Facebooku, je v hipu sledil komentar, da je mestno jedro izgubilo identiteto in je vse bolj podobno kulisam, med katerimi se umetno ustvarja »življenje«, namenjeno le še uživanju turistov. Drugi so zapisali, da se številni turisti niti ne zavedajo, da je kraj, ki so ga obiskali, dom nekoga drugega. Množični in do prebivalcev nespoštljivi turizem pa uničuje čar domačnosti in neokrnjenosti teh krajev.

Turistični uspeh ali invazija? Mar v Sloveniji že govorimo o čezmernem turizmu? Končni letni statistični podatki SURS za leto 2018 pričajo o še enem izjemnem turističnem letu v Sloveniji. Slovenski turizem že peto leto zapored beleži povečano rast prihodkov in prenočitev. Samo v prestolnico se zgrinja rekordno število gostov. Letošnja pomlad nakazuje nove rekorde, in to že peto sezono po vrsti! Kaj pravijo številke? Leta 2017 je bilo zabeleženih 841.320 prihodov, lani že 991.861. Leta 2017 je bilo v Ljubljani 1.548.487 prenočitev, lani že 2.390.143. V šestih letih se je število turistov v Ljubljani podvojilo. Leta 2020 pričakujemo milijon turistov, vendar bo to število zagotovo preseženo.

»Še do nedavnega smo se ukvarjali s tem, kako prebuditi mestno jedro, saj je Ljubljana veljala za zaspano mesto, ki ga prebivalci ob koncu tedna zapustijo. Preseneča kratek čas, v katerem se je to korenito spremenilo. Z oživljanjem mestnega središča smo bili morda celo preveč uspešni,« pravi urbani sociolog Aidan Cerar z Inštituta za politike prostora. »Povečanje števila turistov v Ljubljani je več kot očitno. Še posebej opazne so večje organizirane skupine v središču mesta. Od Ljubljančanov je pogosteje slišati pritožbe na račun pretirane gneče. Obiskovalci mesto uporabljajo drugače od njegovih prebivalcev. Želijo si dogajanja, spektakel, restavracije, bistroje, trgovine in drugo urbano ponudbo. Ker turisti več zapravijo v krajšem času, se delež tovrstne ponudbe povečuje, prebivalci pa v mestu iščejo vsakdanje stvari.«

Ali vam turisti že presedajo? Mestna občina Ljubljana je že leta 2007 sprejela zavezo, da bo mesto razvijala s posluhom do okolja in ljudi, ki tu živijo, delajo in ga obiskujejo. Iz raziskave Odnos meščanov do turizma, ki so jo naredili leta 2018, naj bi bilo razvidno, da je turizem še vedno v okvirih, ki so za prebivalce Ljubljane sprejemljivi. »Ljubljančani po tej raziskavi priznavajo ugoden vpliv turizma na kakovost življenja, skupnost, lokalno gospodarstvo, investicije in povečanje razpoložljivih storitev zaradi turizma, kot so kakovostne restavracije in lokali. Zadovoljni so, da je Ljubljana privlačno mesto za obiskovalce in da je mestno jedro zaprto za promet, ter večinoma podpirajo nadaljnjo rast,« so zapisali v razpravi.

»Če se delež turistov močno poveča, to vsekakor vpliva na razvoj mesta. Mestno središče se nekoliko bolj prilagodi turistom, s tem pa postane malo manj prijetno za vsakdanje življenje. Praviloma se zvišajo cene in nekatere ponudbe se začnejo iz mesta umikati. Na žalost predvsem tiste, ki si jih želijo območni prebivalci,« pravi sociolog Cerar.

Airbnb in Booking.com – grešna kozla ali resnična uničevalca stanovanjskega trga? Na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete v Ljubljani se zadnjih nekaj let posvečajo turističnemu razvoju Ljubljane v okviru predmeta antropologija turizma. Antropolog Boštjan Kravanja: »Po številnih mestih (Barcelona, Pariz, Berlin, Amsterdam, Benetke, Dubrovnik itd.) so se že pred leti začeli pojavljati protesti proti razslojevanju, ki ga v mestne skupnosti prinašata prehiter turistični razvoj in vladavina kapitala. Airbnb je bil glede tega za mnoge grešni kozel, saj je v tako množično obiskanih mestih vse težje priti do varnega, dolgoročnega in dostopnega najema stanovanj. Tako so se tudi v Ljubljani širile skrb vzbujajoče zgodbe, v katerih so Airbnb izpostavljali kot poglavitni vzrok za katastrofalno stanje na stanovanjskem trgu, dostopnosti stanovanj in podobno, ni pa se govorilo o slabi stanovanjski politiki. Nikakršnega pravega smisla ni, da bi oddajanju stanovanj na platformi Airbnb pripisovali takšno težo, ko pa vemo, da stanovanjska politika pri nas tako rekoč sploh ne obstaja. Problema bi se morali lotiti pri koreninah, te pa zagotovo ne tičijo v trenutni popularnosti oddajanja nepremičnin turistom, ampak v bolj inkluzivni stanovanjski politiki in preudarnem ter še naprej trajnostno usmerjenem upravljanju ljubljanske destinacije,« je prepričan Kravanja.

Omejitev (še) ne bo. Iz Mestne občine Ljubljana sporočajo, da so preučevali oddajanje nepremičnin za kratkoročni najem. »V Ljubljani trenutno ni omejitev glede števila nepremičnin za oddajanje v najem. Na ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo smo podali predlog glede omejitve števila nastanitev za oddajanje na prebivalca, omejitev oddajanja nastanitev na določeno število dni (na primer: največ 90 dni na leto) in glede obvezne registracije sobodajalcev prek Airbnb, Booking.com tudi v sistemu eTurizem (RNO).«

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana nima podatkov, v kolikšnem obsegu se je zaradi platform, kot je Airbnb, zmanjšalo oddajanje stanovanj v dolgoročni najem, nesporno pa je, da so se v obdobju razmaha turizma v prestolnici cene nepremičnin občutno povišale, da se je višina najemnin skorajda podvojila, ponudba dolgoročnih najemov pa zmanjšala. Poleg tega je zaznati povečano število nakupov stanovanj kot naložb z namenom kratkotrajnega oddajanja. Kar pomeni, da so med ponujenimi nepremičninami na Airbnb tudi takšne, ki jih prej ni bilo na najemnem trgu. Ljudje so najeli posojila in kupili stanovanja, ki so jih nato uredili izključno za oddajanje turistom. Ni malo takšnih, ki so preuredili poslovne prostore, pisarne, salone ali celo nekdanje skupne prostore v blokih. Precej je tudi legaliziranega nekdanjega »črnega« oddajanja, saj so iz Fursa zagrozili z visokimi kaznimi.

Ve se, da številni najemodajalci, ki sicer stanovanja oddajajo študentom, hkrati pa tudi na spletnih platformah, od študentov občasno zahtevajo, naj se izselijo – in to ne le v poletnih mesecih, temveč tudi decembra, da bi lahko stanovanja oddajali turistom.

Sociolog Cerar poudarja, da je eden ključnih elementov za življenje v mestu prav ponudba dolgoročnega najemanja stanovanj. »Domačine zanimajo stabilna in dolgoročna oblika najema, in to je pomembno tudi zato, da se lahko vpnejo v sosesko, da se oblikuje občutek skupnosti in ustvarjajo sosedska razmerja.«

Stanovanjska problematika in množični turizem: dve plati iste medalje. »V Ljubljani najbrž zaradi turizma ne bo prišlo do večjega izseljevanja iz mesta, saj veliko ljudi živi v stanovanjih, ki so njihova last. Je pa turizem kljub vsemu neugodno vplival na ljubljanski stanovanjski trg, ki nasploh slovi po velikem pomanjkanju dostopnih stanovanj. Čeprav bi bila ureditev z omejevanjem smiselna tudi pri nas, pa ne smemo pričakovati, da bomo s tem odpravili problem pomanjkanja stanovanj – za to bi bile potrebne večje javne naložbe v gradnjo stanovanj, ne pa zgolj omejevanje oddajanja na Airbnb,« poudarja Aidan Cerar.

Odkar se je oddajanje stanovanj prek spletnih platform tako razmahnilo, da se to že kaže v spremembah demografskih in socialnih podob krajev in mest v Sloveniji, je več kot očitno, da bo treba odločno ukrepati. Pri nas bi bilo treba to področje urediti na ravni države, saj občine nimajo pravne podlage, da bi lahko to počele same. Hiter razvoj oddajanja na spletnih platformah je mnoge presenetil. Airbnb je v petih letih iz skupnostne podlage, kjer si ljudje delijo domove, postal največji svetovni ponudnik turističnih namestitev. Nekdaj je bil zelo dober zgled delitvene ekonomije, ki temelji na zaupanju, medtem ko gre danes za vladavino kapitala. Iz občasnega dodatnega zaslužka je vse preraslo v velik posel oziroma pravi kapitalizem, kjer večino prihodka ustvarijo lastniki nepremičnin na najboljših lokacijah, najdonosnejša stanovanja pa pogosto upravljajo specializirane nepremičninske agencije. Številni »stanodajalci« na Airbnb ponujajo več kot eno nepremičnino. Dejstvo, da oddajanje nepremičnin na delitvenih platformah država obravnava enako kot vsako drugo turistično ali gostinsko dejavnost, je seveda voda na mlin poklicnim ponudnikom nepremičnin.

Po ureditvi zakonodaje kličejo tudi nespoštovanje državnih zakonov o razkrivanju podatkov ponudnikov, ki ne plačujejo davkov in taks ter stanovanja oddajajo na črno. Gostje, ki neprijavljeni bivajo v stanovanjih, ki so jih najeli na omenjenih platformah, ne plačujejo turistične takse, poleg tega pa niso zabeleženi v statistiki prihodov in prenočitev. Zaradi varnosti je treba goste prijaviti tudi pri policiji, poleg tega pa morajo vsi, ki oddajajo prostore, izdajati račune in poravnati davčne obveznosti.

Več v reviji Zarja št. 21, 21. 5. 2019.