Olga Ivanovna se ukvarja s klinično laboratorijsko diagnostiko in rehabilitacijo. Njena specialnost je hematologija, torej znanost, ki se ukvarja s krvjo. »Kadar je organizem v ravnovesju, so rdeče krvničke oziroma eritrociti enakomerno okrogli, pod mikroskopom se lepo vidi, da je vsak posebej, da niso zlepljeni. Taka je krvna slika zdravega človeka. Toda v krvi so tudi tako imenovani oksidanti, ki celice poškodujejo. Pri zdravem človeku to ni nobena tragedija, saj ima telo sposobnost, da oksidante nevtralizira z antioksidanti. Če pa jih je premalo, se hitreje staramo in zbolimo. Torej, če hočemo starost preživeti na nogah, moramo poskrbeti, da bomo imeli dovolj antioksidantov,« pravi Olga Ivanovna.
Organizem se lahko sam brani vseh škodljivcev. Po besedah ruske strokovnjakinje se lahko organizem brani vseh patogenov (škodljivih mikroorganizmov) in parazitov, če njegova antioksidacijska zaščita dobro deluje. To je, ko so eritrociti s svojo ovojnico okrogli in vsi približno enako veliki. Eritrocit ima sposobnost samoobrambe. Kadar pa so v krvi maščobe in zlepljeni eritrociti, to pomeni, da telo nima dovolj antioksidacijske zaščite. Kaj sploh so oksidanti? To so prosti radikali, atomi ali molekule, ki imajo vsaj en elektron brez para. Zato si močno prizadevajo, da bi manjkajoči elektron nadomestili. Ukradejo ga vsaki celici, če se le da. To pa je škodljiv proces, ki ga je treba nujno zaustaviti. Oksidante oziroma proste radikale tvori naše telo samo z razgradnjo nekaterih zdravil, izgorevanjem sladkorjev za pridobivanje energije, sproščanjem prebavnih encimov. V okolju pa jih človek dobi z onesnaženim zrakom, vodo, alkoholom in cigaretnim dimom. Oksidantom se torej ni mogoče izogniti, zato je nujno poskrbeti za antioksidacijsko zaščito.
Oksidanti povzročijo poškodbe ovojnice eritrocitov, razlaga prof. Ivanovna. Zdrav eritrocit je sposoben prenašati kisik s stoodstotnim izkoristkom. Pri preveliki vsebnosti oksidantov se, kot rečeno, ovojnica eritrocita poškoduje. Pri več poškodbah iz okrogle oblike nastane nekakšna rožica (z vidnimi vdolbinami), take krvničke pa lahko prenašajo kisik le še s 30-odstotno zmogljivostjo. Vendar to ni nekaj, česar ne bi mogli popraviti. Če telesu damo dovolj antioksidantov, se bodo eritrociti vrnili v svojo pravo obliko in bodo spet stoodstotno prenašali kisik. Če pa celice ne dobijo dovolj kisika, postanejo lačne in ne morejo izpolnjevati vseh svojih funkcij. Če kri s takimi celicami pride v trebušno slinavko, na primer, ta organ ne more več stoodstotno sproščati presnovnih fermentov, temveč zgolj še s 30-odstotno zmogljivostjo. Tako se začne bolezen: najprej vnetje trebušne slinavke, nato diabetes in še kaj hujšega. Hipoksija (pomanjkanje kisika) je tudi osnova za sindrom kronične utrujenosti. Kadar možganske celice dobijo le 30 odstotkov kisika, je človek zaspan, že zbudi se utrujen, ker se celicam ni uspelo obnoviti.
Zakaj se eritrociti lepijo? Prof. Ivanovna razlaga, da oksidanti poškodujejo eritrocitovo ovojnico, s tem pa se spremeni naboj na tej ovojnici. Ta del eritrocita ima navadno negativni naboj, ki pa se s tem spremeni v pozitivnega. Zato eritrocit z negativnim nabojem privlači tistega s pozitivnim in tako se začne lepljenje v stolpce. Tudi taki stolpci zlepljenih eritrocitov kažejo, da človek nima dovolj antioksidantov, kar privede do poškodbe ovojnice in začne se opisani proces.
»Naš organizem je sestavljen iz milijarde celic. Vsaka celica pa potrebuje kisik. Seveda organizem nekaj časa lahko živi s poškodovanimi celicami, kar čutimo kot razne zdravstvene težave. Toda počasi bo le treba poskrbeti za antioksidacijsko zaščito,« pravi prof. Ivanovna. Onkološki pacienti so ljudje, ki niso pravočasno opazili oksidacijskega procesa v telesu in so dosegli stanje, ko so se lahko v njihove eritrocite naselili mikroorganizmi. »Medicinska znanost pravi, da imamo mikrofloro v črevesju in sluznici, a jaz jo vidim tudi v krvni plazmi. Kar pomeni, da so v krvi tudi bakterije, virusi, plesni, paraziti, skratka majhni organizmi, ki tja ne spadajo. To škoduje eritrocitom, saj takrat, ko so zaradi poškodb (posledic oksidacijskih procesov) oslabljeni, njihova ovojnica postane prepustna, vanje se lahko naselijo omenjeni mikroorganizmi,« razlaga prof. Ivanovna.
Več v Zarji št. 32, 7. 8. 2018.
