Najboljša preiskava v medicini. Ni naključje, da je krvna slika prva preiskava, na katero nas bo poslal zdravnik. Izr. prof. dr. Samo Zver, hematolog s tridesetletnim stažem v ljubljanskem Kliničnem centru, spomni, da krvna slika največ pove o človeku. »Pri osnovni preiskavi pogledamo, kakšno je število eritrocitov, levkocitov in trombocitov ter katere druge celice so še v krvi. Krvno sliko naredi avtomatični analizator krvnih celic, preiskava pa stane dva evra. Na UKC Ljubljana, denimo, naredimo še razmaz periferne krvi, pri katerem laborant 'z očesom' pregleda še 500 celic in naredi tako imenovano diferencialno sliko. Pogleda, kakšne celice plavajo po krvi, in oceni njihove nepravilnosti. Krvne celice so lahko poškodovane na značilen način, kar nam lahko pove, kakšno bolezen ima bolnik. Recimo eritrociti s špičkami kažejo na bolezen ledvic. Za plazmocitom, rakavo obolenje, je značilno, da se eritrociti nalagajo drug na drugega v 'rolojih'. Izkušen laborant lahko, na primer, prepozna parazita malarije, ki živi v eritrocitih. Razmaz periferne krvi stane še dodatne štiri evre. S preiskavo, ki stane borih šest evrov, torej dobite cel kup pomembnih informacij o človeku. Nobena druga preiskava v medicini vam jih ne da toliko.«
Krvno sliko je treba znati brati. Osnovno krvno sliko naredi avtomatski analizator, a »prebrati« jo mora znati človek. »Vedeti je treba, kaj pomeni število določenih krvnih celic, njihova oblika, poškodbe itn.,« pravi dr. Zver. »Prizadevamo si, da bi jo znali odlično brati vsi, od splošnega zdravnika naprej. To bi pomenilo hitrejše odkrivanje bolezni in najučinkovitejše zdravljenje čim prej. Tako kot EKG, ki so ga včasih znali prebrati le internisti, zdaj pa vsak zdravnik spozna infarkt ali motnjo srčnega ritma.«
