Zdravnica in sestra usmiljenka dr. Miriam Praprotnik v resnici ne potrebuje ničesar zase. Vse, kar naprosi pri ustanovah in dobrih ljudeh, dobijo pomoči potrebni, ki so tako revni, da si tega v Sloveniji ne moremo predstavljati, čeprav gre tudi pri nas čedalje več ljudem zelo slabo. Dr. Praprotnikova je bila letos med kandidatkami za Slovenko leta in obljubili smo ji, da bomo prišli na obisk v Drač, kjer ta požrtvovalna zdravnica živi in kljub 84 letom še vedno vsak dan dela v ambulanti, ki je hkrati lekarna. V Drač bomo potovali z odpravo slovenske Karitas, ki bo tja peljala nekaj nujne pomoči, zato vas prosimo, da prispevate po svojih močeh.
Pred kratkim smo lahko na nacionalki gledali film o sestrah usmiljenkah, po večini so bile medicinske sestre in zdravnice, ki jim je Slovenija po vojni prepovedala delovanje, zato so se izselile v druge republike in tam so jih po bolnišnicah sprejeli z odprtimi rokami. Kjer so bile Slovenke, so bili red, veliko strokovnega znanja in lepega odnosa do bolnikov, so ponavljali kar vsi zdravniki ter primariji v filmu. Med nastopajočimi je bila tudi dr. Miriam Praprotnik, ki je dolga leta delala v Beogradu, nato v Peči v bolnišnici za pljučne bolezni, po upokojitvi pa se je pred 17 leti preselila v misijon v Drač. Zdravnico z velikim srcem (ki ji zadnje čase, žal, nagaja) poznajo po Evropi bolje kot doma, dobila je vrsto uglednih priznanj, od vsega pa ji največ pomeni, če lahko pomaga ljudem, ki se zatečejo k njej. In teh je veliko.
Divji kapitalizem. Po albanskih mestih je zraslo veliko prelepih stavb, iz bunkerjev, ki so posejani povsod, so nastali butiki in bifeji, za večino ljudi pa je življenje še slabše, kot je bilo v socializmu. Res so prej zaslužili malo in se nenehno bali oblasti, a so vsaj delali in se izobraževali, pravi sestra Miriam. Zdaj so mnogi brez dela, mladina nima denarja za šolanje, zdravstvo in socialna država ne delujeta. Bolniki si morajo še v bolnišnicah kupovati zdravila, če nimajo denarja, so pač brez njih. Zato je lekarna v pristaniškem Draču, kjer deluje dr. Praprotnikova, za mnoge zadnje in edino upanje za preživetje. Tam dobijo tolažbo, zdravstvene nasvete in najnujnejša zdravila, sestre usmiljenke včasih celo zberejo denar, da kateremu od mladih omogočijo izobraževanje, da bi si lahko zaslužil za življenje, na policah v lekarni pa so tudi preprostejša zdravila - hrana. Če človek hira od lakote, pač potrebuje najprej moko in riž. »Za praznike sem nakupila za 300 evrov hrane, da so imeli najrevnejši vsaj kaj za pod zob, zdaj ne morem več, ker mi zmanjkuje še za zdravila,« pravi sestra Miriam. Neskončno se veseli pošiljke iz Slovenije, mnogim, ki se zatekajo v njeno ambulanto, bo dala vsaj malo veselja in upanja. Da bi bila nesreča še večja, je albansko zdravnico, ki je pomagala v ambulanti, zadela kap in tako je zdaj sestra Miriam zdaj za vse sama.
Pomagajmo dr. Praprotnikovi, da bo lahko pomagala drugim!
Kaj lahko podarite?
Oblek in obutve ne zbirajo, zato pa bodo na zbirnem mestu zelo hvaležni za uporabna kolesa, igrače, plenice in preostali sanitetni material ter seveda hrano: testenine, moko, riž, sladkor, konzerve, pa tudi kakšna čokolada za otroke, ki komaj vedo, kaj je to, ne bi bila odveč.
Vse našteto zbirajo v župnijskem uradu Sostro (Sostrska cesta 1, 1261 Ljubljana Dobrunje) vsak ponedeljek in sredo med 15. in 18 uro ter v soboto med 9. in 12. uro. Zadnji dan, ko še sprejemajo darila, je 8. junij, potem bo treba vse zapakirati in naložiti na tovornjak.
Seveda pa je nadvse dobrodošel tudi denar, ki ga lahko nakažete na račun NLB: 02140-0015556761 namen: Za Albanijo
Za vse dodatne informacije lahko pokličete na Karitas (01)300-59-60.
