Zdrava prehrana je zelo pomembna tudi za zdrave oči in dober vid. Prim. mag. Aleksandro Kraut, dr. med., z Očesne klinike UKC Ljubljana pravi, da moramo uživati dovolj antioksidantov, vitaminov A, E in C, med minerali pa cink.
»Oči so majhen organ, a nam v zapletenem procesu skupaj z možgani omogočajo vid, kar je eden od najpomembnejših čutov. Oči so pravzaprav podaljšek možganov. S celicami mrežnice se rodimo in moramo z njimi preživeti vse življenje, odmrle celice se ne obnovijo. Pravilno izbrana prehrana za oči se nanaša predvsem na to, da ob mešani prehrani ne pozabimo na zadosten vnos antioksidantov, vitaminov in mineralov. Hudo pomanjkanje vitamina A lahko povzroči nočno slepoto ter izsušitev roženice in veznice. Do pomanjkanja vitaminov danes lahko pride pri, denimo, starejših ljudeh, od alkohola odvisnih ljudeh ali bolnikih z obolenji prebavil. Pojavi se lahko tudi slabokrvnost, ki ima v hudih oblikah za posledico tudi spremembe na mrežnici ali vidnem živcu ter slabšanje vida,« pripoveduje Aleksandra Kraut in dodaja, da so oči zelo povezane z našim splošnim zdravstvenim stanjem. Bolniki s kroničnimi boleznimi morajo še posebej paziti na primerno prehrano.
Sadje, zelenjava, meso ...
Kaj torej vnesti na svoj jedilnik za boljši vid in zdrave oči? »Prehrana mora vsebovati snovi, ki so potrebne za vid in obnavljanje tkiva. Pri tem so pomembni zlasti antioksidantni vitamini A, E in C ter nekateri minerali. Med hrano, bogato z antioksidanti, sodi sadje, predvsem jagodičevje, kot so borovnice, črni ribez, jagode in maline. Z antioksidanti so bogate tudi suhe slive, pomaranče, češnje, kivi, žita in rastline z zelenim listjem, na primer špinača ter korenje, predvsem kuhano. Oranžni pigment, ki ga ima korenje, je betakaroten in je predstopnja vitamina A. Vitamin A je ključen pri nastajanju vida, pomemben je za vzdrževanje integritete palčk in čepkov v mrežnici ter za presnovo roženice. Visoka raven beta-karotena v krvi ščiti pred pojavom očesnih bolezni, kot sta starostna degeneracija makule in siva mrena. Dobri viri vitamina A v naravi so pomaranče, korenje, marelice, breskve, zelenjava s temnimi listi, kot sta špinača in brokoli. »Za vid je pomemben tudi vitamin E, ki je glavni antioksidant v vseh celičnih membranah v telesu ter ščiti nenasičene maščobne kisline v krvi pred oksidacijo. Visoka raven vitamina E v krvi ščiti tudi pred očesnimi boleznimi. Dovolj tega vitamina zaužijemo z rastlinskimi olji, zlasti hladno stiskanimi iz semen, z žiti, mesom, perutnino, ribami, sadjem ter zelenjavo.
Za oči je pomemben tudi vitamin C, ki je močan antioksidant. Dobri viri zanj so limone, sadje, jagode, brokoli, cvetača. Pomemben je tudi vitamin B2, ki je nujen za rast tkiv in kože, hkrati pomaga zmanjšati proste radikale ter s tem okvaro celičnih membran. Največ ga vsebujejo mleko, siri, jajca in ribe. Za dober vid je pomemben tudi niacin, ki ga je največ v jetrih, mesu, perutnini, arašidih in maslu.
Vpliv prehrane na ohranjanje vida oziroma na zmanjšanje okvar vida so potrdile številne raziskave. »V desetletni raziskavi so ugotavljali, kako vpliva dodajanje vitaminov in antioksidantov na starejše ljudi s srednje izraženo degeneracijo centralnega dela mrežnice, ki se lahko konča z izgubo uporabnega vida, torej da ne morejo več brati, šivati ali voziti avta. Ugotovili so, da redno jemanje visokih odmerkov vitaminskih antioksidantov in mineralov v 5 letih upočasni napredovanje bolezni za 25 odstotkov in zmanjša okvare vida za 19 odstotkov.«
Pomemben je tudi cink
Za dober vid so pomembni tudi minerali. »Najpomembnejši je cink, ki je tudi esencialni element za delovanje mnogih antioksidantnih encimov v mrežnici. Dobri viri cinka so meso, jetra, jajca, morska hrana, predvsem ostrige. Ker vitamin C in cink znižujeta raven bakra v telesu, je treba tega vnašati s prehrano, jetri, ledvicami, lešniki, rozinami in gobami. Pomembno je tudi zadostno uživanje selena, toda prevelike količine tega so toksične.«
Komu za boljši vid priporoča uživanje prehranskih dodatkov? »Le tistim, ki že imajo srednje izraženo bolezen, kar jim potrdi oftalmolog. Ne priporoča se jemanje teh dodatkov zdravim ljudem ali ljudem, ki so družinsko obremenjeni z boleznijo. Ljudje, ki omenjenih dodatkov ne potrebujejo, pa jih kljub temu jemljejo, lahko doživijo stranske učinke teh zdravil, ki tudi precej stanejo.«
