Nje mama - Salome ji je sicer hvaležna, da jo je rodila –  ni nikoli
sprejela kot ženske, ujete v moškem telesu. Že kot otrok se je Salome
zavedala, da je ženska. In bila iz leta v leto o tem še bolj prepričana. Na začetku ni pomislila, da bi si dala narediti prsi. A se je izkazalo, da jih potrebuje za svoje delovanje. Na koncu si je dala, kot je zdaj verjetno že vsem znano, še operativno spremeniti spol in dobila vagino (ona jo ljubkovalno imenuje muca), ki je najpomembnejši dokaz, da si ženska. Svojo transseksualnost je več kot uspešno dokazala tudi uradno, ko je na skoraj 1000 vprašanj dr. Slavka Ziherla, priznanega psihiatra, odgovorila z odliko.
Kaj v resnici čuti?  Salome se bo s knjigo nekako še bolj razgalila, saj v njej odkriva svoje resnično čutenje. Tega doslej od nje nismo bili vajeni, poznali smo jo le kot nasmejano, pogosto afektiranega vedenja, pozitivno, brezskrbno, duhovito, seksi opravljeno, nikoli ni dala vedeti, da jo kaj prizadene. »To, da Salome zdaj na glas spregovori o svojem strahu, je samo pozitivno. Ko se znajdeš v položaju, da te nekdo zatira in brez vsakega razloga nasprotuje tvojemu načinu življenja, nimaš druge izbire, kot da si narediš neprebojno pročelje. Salome se je iz izkušenj naučila, da ne sme pokazati svoje šibkosti, saj bi jo lahko še bolj pohodili. Če je hotela preživeti, si je morala narediti oklep,« pravi pisec njene življenjske zgodbe Tomaž Mihelič, znan tudi kot Marlenna. »Čeprav sem bila večkrat slabe volje, sem na zunaj kazala moč – da me ne bi poteptali. Glede bolečine, prikazane v knjigi, pa lahko rečem: ni me sram svojega življenja! Zakaj ne bi bila iskrena? Vsi mislijo, da je bilo moje življenje tako neskončno lepo, da venomer silno uživam. Pa ni bilo tako! Bilo je težko in hočem, da ljudje naposled to izvedo. Občutek imam, da je neke vrste moje poslanstvo, da javnosti pokažem, kakšno je v resnici tako življenje – pot osebe, ki trpi v napačnem telesu,« doda Salome, ki ji do popolnega trimesečnega okrevanja po operaciji manjka še kakšen teden.
Kaj bo rekla mama? Čeprav Salome zatrjuje, da se ne obremenjuje z mnenjem okolice (»Če bi se sekirala zaradi tega, bi se že zdavnaj obesila!«), se pred vsako veliko potezo v življenju, ki je vredna razmisleka, vpraša: Joj, kaj bo pa mama rekla? Njen odnos z mamo je še vedno močan, kakorkoli ga ona v javnosti prikaže. »Nobenemu ni vseeno, kaj bo rekla mama. Vse mame so dobre nekje v sebi, čeprav tega ne znajo vedno pokazati. Tudi moja ne, ampak se je naučila ter si dovolila spoznati, da je na svetu veliko različnih ljudi in če storiš kaj, kar blazno vznemiri ljudi, še ne pomeni, da si slaba oseba,« pravi Tomaž.
Salome ima dokaj neprizanesljivo mamo, ki ji je znala tudi z udarci pokazati, kaj je »prav« v življenju. In z ostrimi besedami, kot »zakaj pa potem ne crkneš«, ko se je najstniška Salome v obupu nažrla tablet. Tomaž tako ravnanje razume: »Si lahko predstavljate, kaj pomeni biti mati takšnega otroka v  majhni otoški vasi? Imeti otroka, ki tako izstopa, pomeni soočati se ne samo s svojim strahom, temveč s strahom vse okolice.«
Salome se je naučila ignorirati mamino mnenje. »Mama pomembne stvari o meni izve iz medijev. Ona mi ne daje kruha in ni treba, da jo obveščam o vsem. Konec koncev mi je rekla, naj se odselim z Raba, če hočem živeti po svoje. Naj čakam, da umre, da bom lahko svobodno zaživela – tako, kot jaz hočem?«
Ni pa zavrnila vere, ki ji jo je privzgojila. Salome je namreč katoličanka in zelo verna. Veliko hodi v različne cerkve in tudi pred operacijo je molila v pravoslavni. Že od nekdaj jo zanima duhovnost, tudi  šamani in  jasnovidke. Eden od njih ji je tudi pomagal spoznati, kaj je bila v prejšnjem življenju. »Bila sem ženska, živela sem na dvorcu in se odevala v krinoline. Vendar nisem bila lepa ženska! Čisto povprečna,« razlaga Salome, ki se je v Slovenijo zatekla pri dvajsetih.
Salome ima – ženo! Tukaj je našla svoj dom, pravi. »Jaz pridem domov v Ljubljano. Na Rabu sem tujka. Tam mladi nimajo prihodnosti, otok je odrezan od sveta.« Pa Salome v Ljubljani lahko normalno živi? Gre lahko brezskrbno na tržnico? Res je, da ne uporablja mestnega avtobusa, ampak se redno prevaža s taksijem (tudi to bo minilo, saj je tik pred izpitno vožnjo), vendar se v javnosti ne počuti ogrožene. V zadnjih letih ni bila deležna nobenega fizičnega napada razen grozovitega poskusa posilstva v eni izmed ljubljanskih diskotek, ko se je okrvavljena in pretepena komaj izvlekla rokam nasilneža. Tudi to je preživela! Čeprav se počuti svobodno, je po drugi strani žalostno, da še vedno ne more na zmenek v kakšno kavarno ali na romantično večerjo. Za zdaj je še vedno obsojena na zmenkarije v svojem stanovanju. Tja je dovolila tudi enemu znanih gospodarstvenikov, dejavnemu v politiki. Z opevanim lepotcem sta imela strasten odnos, vendar se je končalo bolj žolčno. A čisto vseh podrobnosti nam Tomaž in Salome le nočeta izdati.
Čeprav se nam zdi, da o Salome vemo že čisto vse, je verjetno marsikomu ušel podatek, da je poročena. Da, Salome ima še vedno ženo, s katero živita v skupnem gospodinjstvu, a si puščata seksualno svobodo.
Z muco sem popolna. Salome je bila pogosto nekakšna cirkuška atrakcija za marsikateri medij, dvigovala jim je branost ali gledanost, v resnici pa od tega ni imela finančnih koristi. Seveda, mediji jo potrebujejo prav toliko kot ona njih. Denarci pa se ji niso čudežno vsipali v mošnjiček. Nekako vzbuja dvom, da bi zgolj z organiziranjem zabav lahko zaslužila dovolj za dostojno življenje. Tomaž, ki jo res dobro pozna, zatrjuje, da je zelo skromna. Ni ji z rožicami postlano, a se znajde. Nekaj časa se je prav dobro znašla v gostinstvu, nato se je posvetila samo zabavništvu. »Nekako že preživim. Nisem bogata, pa bi rada bila!« zatrdi Salome med svojim značilnim smehom.
Tudi operacije, ki ji je zagotovila tako želeno »žensko bistvo«, ne bi zmogla plačati sama. Mnogo dobrih ljudi se je odzvalo na njen poziv k zbiranju sredstev, nekaj je seveda prispevala tudi sama, tako da muce le ni vzela na kredit! Čeprav sta se v svoji oddaji Lado in Jurij pobahala, da bosta postala z darovanim denarjem tudi onadva delničarja njene vagine, se lahko obrišeta pod nosom. Tisti denar, ki naj bi ga podarila svoji gostji, je bil le farsa. Salome ga je v zakulisju morala vrniti. In v tej oddaji, kjer je Slovenijo seznanila, da se bo operirala, je doživela največje medijsko ponižanje v karieri!
Tudi to je pustila za sabo, še posebej ko je vsa drhteča od pričakovanja pripotovala v Beograd, mesto svojega novega rojstva. Tako je poimenovala dan ob koncu marca, ko so se ji izpolnile sanje. Operacija ni bila lahka in niti malo ni pomagalo, da je bil njen moški spolni organ zavidljive velikosti. Izgubila je veliko krvi in bila kar nekaj časa zaradi neznosnih bolečin priklenjena na posteljo. Kadar se zdaj pogleda v ogledalo in njene spodnjice ničesar več ne skrivajo, bi najraje zaustavila čas! »Če si v duši ženska in nosiš privesek, nato pa dobiš muco, ne bi mogla biti srečnejša! Kadar se pogledam v ogledalo in vidim žensko –  tega občutka se ne da opisati! Odkar sem se operirala, nenehno stojim pred ogledalom in občudujem svojo muco. Veliko se ukvarjam z njo, saj še okrevam in jo zavzeto negujem,« pravi.
Še vedno pa ostaja njen cilj – najti pravo ljubezen. To iskanje se verjetno ne bo nikoli končalo. »Saj veste, princi na belem konju ne obstajajo!« sklene Salome in še vse povabi v ljubljanski Inbox 20. junija, na zabavo ob razkritju svoje ženskosti.