Kako pogosto se po izsledkih satelitov med nevihtami pojavljajo strele? »Na sekundo imamo po svetu približno 44 strel. Samo ena petina jih je med oblaki in zemeljsko površino, preostale so v oblakih. Približno 70 odstotkov strel je v tropskem pasu, kjer je največ neviht. Rekorder v pojavljanju strel je Kongo, sledi mu Singapur, zelo visoko je uvrščena severna Brazilija. V ZDA je strelam najbolj izpostavljena Florida. Empire state building v New Yorku, denimo, zadene strela v povprečju 23-krat na leto in zgodilo se je že, da so zabeležili kar 8 udarov strel v 24 minutah.«
Katera so opozorilna znamenja, da se nam bližajo strele? »Zagotovo so to soparno ozračje in kopasti oblaki. Znamenja za preplah so kopasti oblaki s temnim vznožjem, razcefranimi robovi in oddaljeno grmenje. Skrajno nevarne so razelektritve v ozračju, ki se pokažejo s prasketanjem, ljudem stojijo pokonci lasje in tako naprej,« je razložila mag. Tanja Cegnar in dodala, da je vsekakor dobro poslušati vremenska poročila.
Kaj poleg daljnovodov, ki jih strele vse pogosteje poškodujejo, velja za lovilce strele? »Na podeželju so pogosto ‘lovilci strel’ visoka drevesa, vendar niso vse vrste dreves enako privlačne za strelo. Strela najraje udari v najvišji predmet v okolici. Najbolj ogroženi smo, če 50 metrov okoli nas ni bolj izpostavljenega predmeta od nas,« je povedala strokovnjakinja.
Telefonska govorilnica ne varuje pred strelo
Za Faradayevo kletko, v kateri smo varni pred strelo, veljajo avtomobil, letalo in vlak. Kaj nas pravzaprav varuje pred strelo? »Pred strelo nas varuje to, da smo v kovinski ‘kletki’ in se ne dotikamo kovinskega dela. Z avtomobilom, denimo, se je varno peljati, saj kovinsko ohišje prevede naboj strele mimo potnikov v zemljo. Take zaščite nam kolo vsekakor ne ponuja, zato se med nevihto ni varno voziti z njim. Tudi uporabi žičnega telefona v telefonski govorilnici naj bi se med nevihto izogibali. Stik s kovino med nevihto je nevaren, saj je ta dober prevodnik električnega toka. V stavbah se med nevihto izogibajmo vodi, ki je dober prevodnik. Zato se med nevihto ne tuširamo, si ne umivamo rok in ročno ne umivamo posode ali perila. Med nevihto ni varno uporabljati klasičnega telefona, ki je z žico povezan z omrežjem, prav tako ne električnih naprav, kot je računalnik, če so z žice povezane na omrežje. Takrat tudi naj ne bi stali pred okni, vrati ali na balkonu.« Varno pa lahko uporabljamo aparate z brezžično in optično povezavo.
Nikar pod drevo!
Kako pravilno ravnati, kadar nas nevihta ujame na prostem? »Nikar se ne zadržujmo pod drevjem. Če človeka ne ubije sam tok ob udaru strele v drevo, lahko zaradi sproščene toplote zavre sočna notranjost drevesa in drevo eksplodira! Pri tem nikoli ne smemo stati z nogami narazen, saj lahko tok steče po eni nogi navzgor in po drugi navzdol, kar zlahka povzroči smrtne poškodbe; zaradi tega pogine veliko goveda. Nujno je treba počepniti v položaj z nogama tesno skupaj, skloniti glavo in se pri tem ne dotikati tal z rokami, prav tako ne ležati na njih. Oblačila pustimo, da se zmočijo, saj bo ob morebitnem udaru strele večina elektrike sledila vlagi na mokrih oblačilih okoli našega telesa. Iz tega položaja ne vstanimo toliko časa, dokler ni grom, ki spremlja bliske, vsaj pet sekund za bliskom.«
Še posebej nevarno je, kadar nas nevihta s strelami ujame v goratem svetu, kjer je strel tudi pri nas največ. Takrat je treba pravočasno poiskati varno zavetje in se ne zadrževati na vrhovih in grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih in pod daljnovodi. »Votlina, v katero se umaknemo pred strelami, mora biti dovolj velika, precej višja od nas. Manj nevarno je, vsekakor pa ne varno, če se zadržujemo v dolinah ali globelih, približno 15 metrov od skalnih sten, če počepnemo pod vrečo za bivakiranje ali sedemo na nahrbtnik s prekrižanima nogama. V gorah je poleg tega treba paziti, da ne pademo, saj je zračni piš že mnoge pahnil v globino.« Največjo mogočo varnost ob načrtovanju izleta si sicer zagotovimo tako, da smo opoldne oziroma zgodaj popoldne že na varnem, to je v koči, avtomobilu ali na vlaku.
Strela je že povzročila strmoglavljenje letal
Znanih je tudi precej nesreč zaradi strel. Katere so bile najodmevnejše? »Čeprav so letala varna pred udari strele, je 1963 letalo Pan Am strmoglavilo prav zaradi njenega udara. Tudi leta 1971 so zabeležili strmoglavljenje letala zaradi udara strele. Strela redko udari na odprtem oceanu, vendar obstajajo tudi nad oceanom območja, kjer je udarov strele več. Julija 2007 je strela ubila 30 ljudi v vasi Ushari Dara na severozahodu Pakistana. Sicer v Guinnessovi knjigi rekordov najdemo navedenega gozdarja Roya Sullivana, ki ga je med letoma 1942 in 1983, ko je umrl, strela zadela kar sedemkrat. Znan je tudi dogodek iz leta 2005, ko je strela, ki je udarila v drevo, pod katerim so vedrile krave, ubila 68 krav. V preteklosti je sicer leta 1902 udar strele poškodoval celo vrh Eifflovega stolpa.«
Poškodbe zaradi strele, pravi Cegnarjeva, so lahko zelo zapletene in se ločijo od poškodb, ki jih povzroči električni tok iz omrežja. Ob udaru strele večina naboja navadno steče po površini telesa, vendar se to zgodi tako hitro, da se pogosto sploh ne pojavijo resnejše opekline. »Strela nas lahko poškoduje z neposrednim udarom, kar je redko. Za približno desetino pogosteje nas doseže sunek z drugega predmeta. Najpogostejše so poškodbe zaradi toka v tleh, ko strela udari v bližini človeka. Sicer le malo ljudi doživi neposreden udar strele. Tudi opekline predstavljajo manjši del poškodb. Poškodbe zaradi strele so predvsem nevrološke, trpijo vsi trije sestavni deli živčevja: centralno, avtonomno in periferno. Ljudje imajo lahko trajne posledice. Smrti je precej manj, kot je poškodovanih. Po poročilih iz tujine je smrtnih poškodb do desetina. Smrt ob udaru strele je navadno posledica zastoja srca,« nam je še razložila Tanja Cegnar.
Kako izračunamo oddaljenost nevihte s strelami?
Po času, ki preteče od bliska do groma, lahko ugotovimo, kako daleč je nevihta. Zvok v sekundi prepotuje približno 300 metrov, in če grom slišimo po petih sekundah, pomeni, da je nevihta od nas oddaljena kilometer in pol.
Jana, št.25, 23.6.2009
