Kaj socialno ali družbeno podjetništvo sploh je? Po definiciji EU so to ekonomske organizacije, ki se od klasičnega podjetja razlikujejo predvsem po tem, da njihov cilj ni ustvarjanje dobička, ampak izboljševanje življenja v regiji, državi, lokalni skupnosti ali neke posebne skupine ljudi. To so predvsem kooperative, kreditna združenja, fundacije, društva, vzajemne družbe, specializirane humanitarne organizacije in podjetja, katerih lastniki so zaposleni. Njihova glavna dejavnost je proizvodnja ali prodaja izdelkov in storitev, so tržno usmerjeni, a njihov cilj ni čim večji dobiček za lastnike. Tu so zato, da imajo ljudje delo in plačo, in ne za to, da dosegajo vsako leto višje dobičke ne glede na ceno, ki jo za to plačajo zaposleni. Dobiček te organizacije vlagajo nazaj v svojo dejavnost ali lokalno skupnost, kjer delujejo. Pri odločanju sodelujejo vsi zaposleni in njihov glas ima enako težo ne glede na položaj ali lastništvo v podjetju. Pogosto, ne pa nujno, zaposlujejo skupine ljudi, ki drugače težko najdejo delo: invalide, bivše odvisnike, starejše delavce ali mlade brez izobrazbe itn. Morda najpomembnejša lastnost socialnega podjetništva pa je ta, da je zanj na prvem mestu dobrobit človeka. Te organizacije se v tujini največ ukvarjajo z oskrbo ostarelih in otrok, z izobraževanjem in usposabljanjem, bančništvom ter zavarovalništvom, zdravstveno oskrbo, s pridelovalnimi dejavnostmi, turizmom itn.
Zvezdniki podpirajo socialno podjetništvo
Za socialno podjetništvo se nikakor ne odločajo le tisti, ki tudi sami potrebujejo pomoč. Z njim se lahko pohvali vrsta slavnih obrazov, ki so razumeli, da je pomagati človeku do dela in poštenega zaslužka daleč najučinkovitejša dobrodelna gesta. Brad Pitt in Angelina Jolie tako, med drugim, sodelujeta v projektu, ki kmetom v Kambodži omogoča s SMS preverjati ceno pridelkov. Ker se ta dnevno spreminja, kmetje iz zakotnih krajev pa nimajo možnosti, da bi jo preverili, razen da se odpeljejo v bližnje večje mesto, jih trgovci na veliko in sistematično goljufajo ter s tem držijo v revščini. Ker je 85 odstotkov države pokrito z mobilnim signalom, tekstovna sporočila pa so skorajda zastonj, lahko Brangelina in partnerji poceni ter učinkovito pomagajo revnim kmetom k boljšemu položaju. Človek, ki je socialno podjetništvo pripeljal v soj medijskih luči, pa je gotovo priljubljeni zvezdnik kuhinje Jamie Oliver. Je eden redkih, ki svojemu projektu ne posoja le imena in denarja, ampak v njem tudi dela, včasih celo gara. Z njim je spremenil življenje številnim in vsemu svetu pokazal, kaj je pravi duh socialnega podjetništva. V svoji mreži restavracij zaposluje mlade odvisnike in brezdomce, jih izuči kuharskega poklica in motivira, da odprejo svoje lastne restavracije, v katerih spet zaposlujejo mlade z družbenega roba.
Pri nas za to ni pravega razumevanja
Socialno podjetništvo je priljubljena fraza tudi pri slovenskih politikih in načelno ga država strastno podpira. In res je omenjeno v marsikateri razvojni viziji. Tu pa se tudi bolj ali manj konča. Ni strategije razvoja, ni nosilne institucije, država, regije, še manj pa ljudje ne razumejo dobro, kaj sploh je socialno podjetništvo in koliko koristi lahko prinese, zakonodaja je nepopolna in razpršena, davčni zakoni nestimulativni, resorna ministrstva nepovezana, regionalne mreže, ki bi podpirala razvoj, ni, ni niti letnega proračuna za izvajanje ukrepov. Kako nepremišljeno in nerazumevajoče se država loteva »podpore« tej tako manjkajoči podjetniški obliki, morda najbolje kaže kar letošnji javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva.
Več v novi Jani, 14.7.2009
