Pravijo, da je dr. Lidija Gajski, specialistka interne medicine, ena tistih pogumnih skeptikov, ki jih v sodobnem svetu potrebujemo, da spodbudijo preverjanje splošno sprejetih spoznanj in svet spreminjajo na boljše. Imenujejo jo hrvaški Michael Moore, čeprav sama o sebi trdi, da je njeno delo veliko resnejše, njena knjiga Zdravila ali zgodba o prevari, v kateri se je kritično lotila povezav med farmacevtsko industrijo in zdravniško stroko, pa ni priljubljeno branje. Dr. Lidija Gajski je zaradi svojih ostrih očitkov ostala osamljena, zdravniška stroka ji ni izrekla podpore, prav tako kot je ni podprl noben akademski medicinski strokovnjak. Zanjo je bila to zgolj potrditev, da gre v resnici za spopad med interesi posameznikov in institucij.
Kako to, da ste se kot zdravnica odločili odkrito nastopiti proti španoviji med farmacevtsko industrijo in zdravniško stroko?
Med raziskovanjem tega področja sem se prepričala, da je medicinska industrija, ki vključuje proizvajalce zdravil, diagnostičnih naprav in testov, ortopedskih pomagal in podobnih stvari, zavladala nad velikim delom medicine in zdravstvenih sistemov. Ta industrija »proizvaja« znanstvene ugotovitve, jih distribuira in ureja zdravstvene sisteme ter politiko, in to tako, kakor ustreza njenim interesom, hkrati pa je ta njen način čedalje manj v interesu bolnikov in družbe. V tem procesu zasebnim družbam najbolj pomagata medicinska stroka in politika, ki zvesto služita tem družbam, namesto da bi branili javne interese. Gre za velik sistemski problem, ki še ni dovolj prepoznaven in ga je treba čim prej dobro osvetliti ter o njem sprožiti široko razpravo.
Zdravniška stroka vas je vendarle podprla?
Ne, ni me podprla. Strokovna elita oziroma vodstvo se je odločilo za taktiko ignoriranja, kar ne preseneča, saj bi odprtje razprave o vsem tem, o čemer pišem, razkrilo stvari, ki bi bile zanjo sila neprijetne. Gre za to, da preprosto nimajo argumentov, s katerimi bi lahko izpodbijali moje trditve. Tisto, kar zbuja še večjo skrb, pa je dejstvo, da tudi med »običajnimi« zdravniki praktiki ni zanimanja za to temo. Zdi se, da je sistem zdravnike toliko zasužnjil in jih zaposlil z drugimi nalogami in skrbmi (z eksistencialnimi, birokratskimi, s količino dela), da nimajo ne časa ne moči, da bi se ukvarjali s tistim, čemur bi se morali najbolj posvečati – zdravljenju bolnikov.
Trdite, da so osnovne smernice, po katerih zdravniki delate zadnjih deset let, prekrojene v skladu z željami farmacevtske industrije, ki stremi izključno po zaslužku, to pa je v nasprotju z izkušnjami zdravnikov in zdravim razumom bolnikov.
Zdravniki se danes v svoji klinični praksi ravnajo po smernicah, ki jih oblikujejo odbori izvedencev pristojnih strokovnih društev. Tako nam smernice za preventivo bolezni srca in ožilja nalagajo agresivno zniževanje holesterola in krvnega tlaka.
Več v Jani št.8, 24.2.2010
"Profesorji, ki jih je ustvarila farmacevtska industrija, tako postanejo njeni ujetniki. Ker gre pri tem za glavne avtoritete, med katerimi skoraj ni neodvisnih in objektivnih ljudi, seveda ne poznamo prave resnice o zdravilih in boleznih. Povezavo med profesorji in družbami bo zelo težko odpraviti, ker gre za simbiozo, katere člani si vzajemno povečujejo moč in imetje," pravi dr. Lidija Gajski.
