Problem uradne slovenske onkologije v odnosu do razburjene javnosti v takih primerih je, da na take članke ali ne reagira ali pa reagira burno in vzvišeno ter pri tem izključuje in zavrača vse po vrsti in ne dopušča možnosti, da bi bilo morda kdaj kaj tudi res. Otepa se predvsem alternativnih metod, ki v Sloveniji cvetijo, in to na vse načine ter vseh po vrsti, naj bodo šarlatanske ali koristne, in čeprav bi vsaj nekatere lahko koristno dopolnile uradne onkološke.
Breastscan kot dopolnilna metoda? Ena od najbolj zaupanja vrednih metod, ki nikakor ni čira čara, je breastscan, ki z mikrovalovno radiotermometrijo (RTM) odkriva površinske in globinske spremembe temperature v dojkah, iz katerih se lahko razvije rak. Metoda je zelo priljubljena med ženskami, ki si želijo zgodnjega odkrivanja tega najpogostejšega ženskega raka, a vendar se ji kljub številnim kliničnim študijam, ki kažejo njeno uspešnost, nikakor ne uspe prebiti v okvir uradne onkologije.
Gre pravzaprav za zelo občutljiv radijski sprejemnik za odkrivanje mikrovalovnega sevanja iz tkiva glede na toploto, ki ga to proizvede. Vsako tkivo z visoko stopnjo presnove namreč porabi več kisika in zato oddaja več toplote, presnovno potratne pa so prav delitve celic, kar se dogaja pri raku. »Bistvo naše metode je, da zaznava dogajanje oziroma spremembe v globini tkiva dojk, še preden se tam razvije tumor. Mi s pregledom ne moremo reči, da gre za rakavo tvorbo, in tudi ni nujno, da bo potem tam nastala, ampak da se v dojki nekaj dogaja oziroma da v njej teče bolezenski proces. Če zaznamo z RTM-aparatom intenzivnost procesa od tretje do šeste stopnje, stranko pošljemo na onkološki pregled oziroma na vse druge diagnostične metode,« je razložil univ. dipl. ing. Ivan Zrimšek, ki je sorazvil aparaturo RTM in se že dolga leta trudi, da bi jo kot dopolnilno metodo uporabljali za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. »S tehnologijo RTM lahko najdemo procese v tkivu, ki jih mamografija še ne more, prav tako pa velja tudi nasprotno.«
Uradna onkologija strogo zavrača breastscan. Seveda nas je zanimalo tudi uradno mnenje slovenske onkologije. A tu je nastal problem, saj nam uradno nikakor ni uspelo priti dlje od uradne izjave, ki strogo in nepopustljivo zavrača metodo breastscan kot dopolnilno kljub njeni uveljavljenosti in s kliničnimi študijami dokazani uspešnosti v tujini. »Od objave tekstov v reviji Jana leta 2006 se ni spremenilo nič. V literaturi ni bila objavljena niti ena raziskava s tega področja. Edina raziskava, ki je dosegljiva in katere povezava je objavljena na spletni strani podjetja MOGY (izvajalec metode breastscan, op. a.), pa je metodološko tako pomanjkljiva, da ne dokazuje uspešnosti metode. Še enkrat poudarjamo, da ne nasprotujemo izvedbi raziskave o uspešnosti metode, ki pa bi morala biti pripravljena skladno s standardi, ki veljajo za resne raziskave. Obenem pozivamo uredništvo in novinarje revije Jana, naj ne predstavljajo nepreverjenih diagnostičnih in terapevtskih metod na način, kot da so dokazano učinkovite.«
Poziv k uradnemu preizkusu. Tej metodi torej manjka dokazana uspešnost v Sloveniji, smo ugotovili in se lotili neuradnih pogajanj z OI. Ta so nam začela vlivati več optimizma. Prišli smo namreč do »revolucionarne« rešitve, ki bi nam edina lahko pomagala ugotoviti, ali je metoda breastscan tako uspešna, kot zatrjujejo njeni zagovorniki, ali pa je morda res popolnoma neučinkovita, kot pravijo onkologi. Ker metodo v Sloveniji uradno lahko preveri le OI in ne Ivan Zrimšek, smo od prvih dobili neuradno zagotovilo, da so jo pripravljeni klinično preizkusiti: »Izumitelja Ivana Zrimška pozivamo, naj jo preizkusi. Smo ena največjih onkoloških bolnic v Evropi in taka študija sploh ne bi bila draga, mi bi jo bili pripravljeni narediti! V programu Dora imamo vsako leto vsaj 500 žensk z netipnimi spremembami, pri katerih bomo na tak ali drugačen način prišli do diagnoze, samo strinjati bi se morale, da gredo še na eno, kot pravi on nebolečo in neškodljivo raziskavo. Ampak on tega doslej ni hotel in za zdaj je breastscan alternativna metoda. Saj mi pravzaprav ves čas preizkušamo alternativne metode, in ko se katera izkaže za uspešno, postane del uradne medicine. Res pa je, da sta se denimo bela omela in hrustanec morskega psa v kliničnih raziskavah izkazala za porazno slaba.«
Več v Jani št. 8, 22. 2. 2011
Tekst: TINA HORVAT, foto: SHUTTERSTOCK
