Sem začela pisati o drugi temi, bližnji 90-letnici princa Philipa, vojvode Edinburškega, soproga kraljice Elizabete, pa o tem prihodnjič. Med elektronsko pošto se je namreč znašlo poročilo za tisk, ki ga je ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti raku razposlala Svetovna zdravstvena organizacija, WHO. V poročilu piše, da je najboljša preventiva proti raku na prsih in na črevesju med drugim – redno gibanje.
Naj najprej prestrašim vas in sebe tudi s tem tabujem. Rak, poroča WHO, je drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za obolenji srca in ožilja. Proti raku se lahko borimo med drugim z zgodnjo diagnozo in zdravljenjem. Kot veste, moramo prvi korak, reden pregled, seveda narediti same. Ampak, kot osebno ugotavljam, se lotim vsake druge stvari in poskrbim za vso okolico, samo za svoje zdravje mi zmanjka časa. Izgovori, izgovori.
Kar odlagam razmišljanje, da sem za več vrst raka v najbolj rizični skupini, s svojim slogom življenja pa najbrž kar kličem po težavah. Edina tolažba, če lahko to rečem, je, da srečujem precej izobraženih, uspešnih žensk, ki prav tako kot jaz potiskajo glavo v pesek. Kot da so to stvari, ki se zgodijo nekje drugje, nekomu drugemu, ne pa tistim, ki jih poznamo – in še bliže. Kljub temu da moje najuspešnejše prijateljice, znanstvenice svetovnega formata, ni več med živimi. Rak na jajčnikih. Smrt pri 35. Ali moja stara mama. Rak na črevesju. Kruta smrt pri 40. Sva se pa z drugo prijateljico, ki je malce bolj pri sebi ali bolj prestrašena, dogovorili, da bova druga drugo spodbujali k rednim pregledom, in bom zdaj še vas.
Pri vsej množici podatkov, ki so poselili moje možgane, ugotavljam, da presenetljivo malo vem o boju proti raku. Kar me je končno spravilo na pomemben pregled, niso vladni programi, ampak zgled moje snažilke, ki bolj pazi nase, kot skrbim zase jaz. Pa kot zdaj berem, lahko poleg tega, da čakam na dobre izide pregledov, tudi aktivno poskrbim za svoje preživetje.
Svetovna zdravstvena organizacije je pravkar izdala nova Globalna priporočila o telesni aktivnosti za zdravje. Pomanjkanje gibanja naj bi bilo četrti najpogostejši vzrok za smrt na svetu, ob tem, da kar tretjina prebivalstva ni telesno dejavna (vsi ti ljudje po pisarnah, avtomobilih in pred televizorji). Nasprotno ima gibanje pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za nekatere vrste raka, pa tudi proti diabetesu in srčnim obolenjem.
Celo pri otrocih in mladini, starih od 5 od 17 let, poroča WHO, vsaj ura zmerne do intenzivne telesne dnevne dejavnosti varuje njihovo zdravje in zmanjšuje možnost za pojav omenjenih obolenj. Na to pomislite, preden namestite otroke pred televizor in računalnik, namesto da bi jih poslali na ulico, naj se igrajo, ali pa kadar jih v strahu, da jih ne bi kaj povozilo, z avtomobilom odpeljete v šolo, čeprav bi lahko šli peš. Natanko zaradi tega, pretirane skrbi staršev, sem bila debel otrok in sem v osnovno šolo vstopala skozi špalir učencev, ki so vpili: »Bajsi, bajsi.« To ni bila le grozna izkušnja socializacije, ampak mi je tudi okrepila nevarnost, da me prizadene rakasto obolenje. Nevarnejše kot ulica.
V prihodnjih desetletjih bo po svetu čedalje več bolnikov z rakom, poroča Svetovna zdravstvena organizacija ob priporočilih za več gibanja med odraslimi in mladino.
In v praksi? Vse viktorijanske osnovne šole so imele otroška igrišča. Današnja britanska država, članica WHO, jih vztrajno odprodaja za gradbene parcele.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 7, 15.2.2011
