Klopi, ti mali, a včasih zelo nevarni nadležneži, so najbolj aktivni v zmerno toplih in vlažnih mesecih, huda vročina in suša pa jim ne ustrezata preveč, zato takrat bolj mirujejo ali so aktivni krajši čas – zgodaj zjutraj in proti večeru, ko se ozračje nekoliko shladi. Verjetno ga ni Slovenca, na katerega se vsaj enkrat v življenju ne bi prisesal klop. Ker so prenašalci nekaterih zelo zoprnih in tudi nevarnih bolezni, se jih vedno bolj bojimo. A tako, kot pri vseh stvareh, za katere zadnje čase zganjamo preplah, velja tudi tu uporabiti mero zdrave pameti in distance, pravi Dario Cortese, ki Slovence že petnajst let seznanja s samoniklimi užitnimi rastlinami in vsak dan vsaj tri ure preživi v gozdu.

Primerna oblačila pred odhodom v gozd. Medtem ko klopni meningoencefalitis poznamo dlje, je borelioza razmeroma mlada bolezen. »Šele zadnjih trideset let vemo, da so njeni povzročitelji bakterije, ki jih prenašajo klopi,« pravi dr. Logarjeva. »V zadnjih letih opažamo skoraj vsako leto več prijavljenih primerov lymske borelioze. Mogoče je tudi, da gre del tega števila na račun boljšega prijavljanja v zadnjih letih, delno pa boljše ozaveščenosti bolnikov in zato ustreznega in pravočasnega zdravljenja.« Na njihovi kliniki imajo v zadnjih tednih vsak dan od dva do osem bolnikov z zgodnjo obliko lymske borelioze. Zaradi okužbe s klopnim meningoencefalitisom pa je pomoč letos poiskalo okrog deset bolnikov. »V naši intenzivni enoti sta trenutno dva bolnika s težkim potekom bolezni. Na žalost pa nimamo metod, s katerimi bi lahko napovedali, ali bo kakšno leto veliko ali malo bolnikov s klopnim meningoencefalitisom in kakšen bo potek bolezni.« Vsem, ki imajo klope pogosto, svetuje cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, sicer pa je, kot že rečeno, najpomembnejša zaščita. »

Več v Jani št.22, 31.5.2011