»Dva hektarja buč, poškodovana strešna opeka, uničene žaluzije na oknih,« je občinski uslužbenki naštevala ena od čakajočih, ki je prišla prijavit škodo. 
Od kod denar in volja? Župan je skupaj s cenilcem, ki ima dve desetletji izkušenj z ocenjevanjem škode na kmetijskih pridelkih, prekrižaril občino in oba sta se vrnila poklapana, saj so razmere hujše, kot sta mislila. »V Podčetrtku in Kozjem je škoda okoli 70-odstotna, v Bistrici ob Sotli pa je vse uničeno. Hudo je seveda za živinorejce, ki so ostali brez hrane za živino, to, kar je prizadelo sadovnjake in vinograde, pa je prava katastrofa.  Trta je na primer tako uničen, da bo rodila šele čez tri leta, v tem času bo vinogradnik izgubil trg, kupce,  pri čemer bo moral pošteno garati, da jo bo obdržal, ne bo pa imel sredstev za škropljenje. Od kod denar? Od kod volja?«
Da, kako je z obljubami za državno pomoč, dobro vedo tudi na tem koncu. Slabe izkušnje imajo že z zadnjimi poplavami – od države še vedno niso dobili niti evra odškodnine, čeprav je odtlej minilo leto in pol. Minister odgovarja: »Postopki so dolgotrajni.«

Na Kozjanskem živijo pretežno od kmetijstva, najbolj ogrožene so trenutno tiste družine, v katerih ni nihče zaposlen, pa tudi če so, prinašajo domov od 500 do 700 evrov plače, pravi župan,  medtem ko se pri 35 stopinjah Celzija po dolgem in počez vozimo po občini.  Ljudje so pridni, veliko so že sami postorili, do izraza je prišla medsosedska pomoč.

»Kakorkoli se obrnemo, smo v riti,«  slikovito prikazuje splošno usodo svoje občine župan Debeljak. »Smo na koncu države, na meji s Hrvaško, na koncu šmarske upravne enote ... Bistrica ob Sotli je najbolj prizadeta in ne sme se zgoditi, da se pomoč pavšalno razprši. Poleg tega se bojim, da ne bomo dosegli triodstotnega praga, ki je potreben, da se državni mehanizmi za pomoč sploh sprožijo. Torej, Bistrico ob Sotli bi lahko potres zravnal z zemljo, pa to ne bi bila dovolj velika škoda, da bi država pomagala,« ves prepoten razlaga župan Franjo Debeljak.

Vso noč na traktorju

Na kakšne absurdne situacije  naleti nesrečen kmet, spoznamo na terenu. Kot da ni dovolj, da je uničena vsa krma za hranjenje 50 glav živine, da je toča popolnoma oklestila vinograd,  pšenica, ki se jo šele letos splača prodati, ker so končno dvignili cene, je neuporabna, prav tako koruza, saj ni dobra niti za živalsko krmo, se je na mladega, 30-letnega diplomiranega agronoma in prevzemnika družinske kmetije zgrnila še državna administracija. Vso noč je Jože Kralj oral štiri hektare zemlje z uničeno pšenico, da bi posadil koruzo, ker pa ima za pet let prijavljen kolobar za pšenico, bo moral prositi državo za to spremembo, se ukvarjati z neumno papirologijo in zapravljati čas, saj ga sicer lahko kaznujejo in mu vzamejo subvencijo, razlaga.
»Ne dajo nam možnosti, da rečemo, v redu, Bistrica ob Sotli je razdejana, dovolite nam splošno spremembo kolobarjev, napovedanih za daljša obdobja, da ne bi bilo treba vsakemu kmetu posebej izgubljati časa še z administracijo. A ne, to ni mogoče,« dodaja jezni župan.

»K vragu še subvencija,« mi razlaga drugi kmet. »Samo zapletla nam je niti, preprečila normalno tržno delovanje. Če bi samo za pet centov zvišali ceno žita, na primer, subvencije sploh ne bi potrebovali.«

Jože Kralj nam pokaže ranjene teličke, ki so od strahu skakali iz enega boksa v drugega in se pri tem porezali na črepinjah, ki so padale z razbitih oken. Streha nad nami je vsa preluknjana, obnoviti bo treba vseh 700 kvadratnih metrov. Samo strošek za kritino bo 6000 evrov. Plastiko na 250 ogromnih balah sena je toča preluknjala in vanje je prišel zrak, zato je krma začela gniti. Vsaka od njih stane 13 evrov.

»Letos smo nameravali žito prodati, ker je cena končno nekoliko višja. Lani smo prvovrstno žito uporabili za krmo, ker se ga ni splačalo prodati. In zdaj – zdaj je uničeno. Tako žito kot koruza sta doživela dvojni šok in ti ostanki na polju niso uporabni niti za živalsko krmo,« razlaga mladi kmet Jože Kralj.

Tudi na živini se pozna stres, ki ga je doživela, dodaja. Tista, ki je bila  na odprtem, je zbezljala tri kilometre stran in so jo naslednji dan iskali. Po hoji se vidi, da je ranjena in da jo boli.

»Stres se pozna na količini mleka, ki ga dajejo krave, posledica pa je bolezen vimena – zaradi stresa se vname, mlečna žleza oteče in boli, mleka je manj, žival se ne počuti dobro. Zdravljenje enega vimena stane 80 evrov. Do zdaj sta zboleli že dve kravi.«   

Več v Jani 29, 19.7.2011

Jože Kralj v popolnoma uničenem nasadu koruze. 
Trta, ki sta jo iznakazila toča  in dotolkla strahotna vročina, bo težko preživela, če pa bo, bo rodila šele čez dve, tri leta. 
Kot mrtve glave ležijo buče, ki jih je stolkla toča.
Župan Bistrice ob Sotli v pogovoru z družino Ulčnik, ki je zgubila ves pridelek v vinogradih.  Župan ne skriva, da je obupan. Škoda na kmetijskih pridelkih je trikrat večja kot letni občinski proračun. Kako bo, ko bodo prišteli še škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih, se sprašuje.
Toča je preluknja plastiko na 250 balah sena, zrak je prišel noter, zato je krma začela gniti. Še en strošek.
Krave so doživele hud stres in zaradi tega obolele.