Kakšna so vaša stališča, ki so znanstveno preverjena?
Psihologi stališča oblikujemo zlasti na osnovi raziskav. Na voljo so predvsem iz tujine (ZDA, Avstralije), ki kažejo, da ni bistvenih razlik med otroki iz istospolno usmerjenih in tradicionalnih družin. Moramo vedeti, da Slovenija ni prva država, kjer se takšen sistem vpeljuje, in da so v tujini že korak pred nami, take družine so že priznane in je zato mogoče proučevanje teh pojavov.
Kakšni so vplivi istospolnih partnerjev na otroke? Se njihov razvoj razlikuje od razvoja otrok, vzgajanih od heteroseksualnih staršev?
To je bistveno vprašanje našega stališča in zato smo ga tudi naslovili. Znanstvena spoznanja, ki so v tem trenutku na voljo, kažejo, da se razvoj otroka, vzgajanega od istospolnih partnerjev, v nobenem ključnem vidiku ne razlikuje od razvoja otrok, vzgajanih od heteroseksualnih staršev. Otroci heteroseksualnih in homoseksualnih staršev se z vidika anksioznosti, depresivnosti, samopodobe, socialne prilagojenosti in podobnega ne razlikujejo, prav tako zadnji nimajo nobenih razvojnih primanjkljajev. Otroci se v glavnem ne razlikujejo tudi po osebnostnih potezah.
Torej ni znanstvenega razloga za to, da bi bili istospolni partnerji škodljivi starši otrok?
Spolna usmerjenost roditelja ni pokazatelj za to, kako dobro bo opravil starševsko vlogo. EmpiricÌŒne študije kažejo, da imajo homoseksualni starši enake starševske spretnosti in kompetence kot heteroseksualni starši.
Ali morda istospolni starši vplivajo na spolno opredelitev otroka? Kaj kažejo raziskave, kakšni starši so istospolni starši?
Rezultati strokovnih raziskav kažejo, da ne drži priljubljeno prepričanje, da heteroseksualni starši vplivajo na večjo verjetnost pojava heteroseksualnosti pri otrocih. Pojav heteroseksualnosti je primerljiv pri otrocih heteroseksualnih in homoseksualnih staršev.
Kaj je najpomembneje pri vzgoji otrok?
Bolj kot struktura družine (število ljudi, ki v njej živijo, spol, spolna orientacija staršev) vplivajo na otrokovo psihološko in socialno prilagojenost procesi v družini, torej kakovost starševstva, odnos staršev do otroka in medsebojna navezanost, drugi odnosi v družini in odnos z okoljem.
Kaj menite o zavajanju javnosti, da pomeni posvojitev otroka istospolnih partnerjev nekaj takega, kot je incest?
Istospolni partnerji se že v vsakdanjem življenju spopadajo z veliko diskriminacije, zato so takšne izjave zelo problematične, saj zadnjo le povečujejo. Posameznike ali skupine, ki imajo tovrstno mnenje, bi hkrati tudi pozvali, da vse trditve, ki jih v zvezi z istospolno usmerjenimi navajajo, argumentirajo s strokovnimi stališči in raziskavami.
V ZDA, pravite, naj bi v družinah z vsaj enim homoseksualnim staršem živelo šest do štirinajst milijonov otrok. Kakšni otroci so to in kako jih sprejema okolica? Kaj se dogaja z delom Slovencev, da tako težko sprejema drugačnost in tako težko spoštuje človekove pravice?
O tem, kakšni otroci so to in kako jih sprejema okolica, težko odgovorimo. Čeprav tudi odnosa v ZDA ne moremo kar povprek posploševati, se zdi, da smo v Sloveniji do istospolno usmerjenih posameznikov manj tolerantni ali vsaj bolj zadržani. Odziv zadržanosti je razumljiv in pogosto dobrodošel, saj vendarle gre za otroke, žaljivi in neutemeljeno diskriminatorni odzivi po našem mnenju niso sprejemljivi in ne pripomorejo k boljši prihodnosti.
Komentar za konec: česa se moramo Slovenci zavedati pred referendumom, ki nas čaka?
Verjetno sta pomembni dve zadevi. Prva je, da se družba spreminja in da ob spremembah ljudje doživljamo negotovost in strah, ker ne vemo, kako bo v prihodnje. Vendar je kot drugo pomembno, da se zavedamo, da se sedaj ne odločamo, ali takšne družine bodo ali ne bodo, ker takšne družine že obstajajo, zato se ne bo spremenilo nič drastičnega. Odločali bomo samo o tem, ali se takim družinam tudi formalno reče družina ali ne.
Več v Jani št. 3
Tekst: MIŠA ČERMAK
