S sinovoma, starima enajst in trinajst let, sem se, tako kot že nekaj dni prej, med počitniškim kopanjem v termalnem bazenu na prostem zatopil v pogovor. Razpoloženje okrog nas je bilo počitniško razigrano, v bazenu je bilo veliko otrok vseh starosti in staršev. Ko nas je lakota spomnila, da bi se odpravili na večerjo, je trinajstletni Jan odplaval v notranji bazen pogledat, koliko je ura. Vrnil se je že čez nekaj minut, a spremenjen. Z mlajšim sinom sva takoj opazila, da se je njegovo razpoloženje spremenilo. Bil je molčeč, zatopljen v misli, šele čez nekaj minut je odsotno povedal, koliko je ura ter da je bolje, če se čim prej odpravimo iz bazena.

Nekaj ti moram povedati. V notranjem delu kopališča je mlajši sin odhitel pod tuš in v slačilnico. Jan pa je stal ob meni in naenkrat resno spregovoril: »Nekaj ti moram povedati. V bazenu ob brzicah stoji neki moški, ki je slekel kopalke in se razkazoval, ko sem plaval mimo.« Na hitro je opisal podrobnosti dogodka, ki ga je vidno pretresel. Slišati je bilo, da je komaj zbral pogum za to, kar je povedal. In mi tudi pokazal, kje se je zgodilo. Na ograjenem prostoru v bazenu, kjer so curki ustvarjali brzico, da je vodni tok plavalce odnašal proti zunanjemu bazenu, je še pred kratkim slonel sivolasi moški, takrat se je že umaknil.
Zaprlo mi je sapo. Jeza, skrb in groza so me preplavili obenem. Kako se lahko kaj takega zgodi sredi polnega bazena? Takoj sem se odločil, da bom o dogodku obvestil kopališkega mojstra. Jan me je skušal zadržati, češ da je bolje, če o tem ne govoriva in gremo raje v sobo, a tega nisem želel vreči čez ramo.

Več v Jani št. 10, 6.3.2012