Kljub obilici talentov, kot so petje, igranje, komunikativnost, kuhanje, vas je potegnilo v voditeljske vode.
Ker voditeljstvo združuje vse našteto: petje, igro, zvedavost, nastope, intervjuje, zanimanje za široke teme. Tudi nastopanje me je vleklo od malega: že v drugem razredu osnovne šole sem hodila v dramski krožek, k pevskemu zboru, izrabila sem vse priložnosti, da sem nastopala. Ko sem razmišljala, sem videla, da so me te stvari zanimale od nekdaj.
Od kod ob vsej tej radovednosti posluh za kuhanje, zdravo prehrano, ki jo seveda potrebujete tudi kot športnica?
Prve zidake so postavili starši s prehranjevanjem, ki smo ga imeli doma: vse otroke so naučili, da je treba hrano spoštovati, preizkušati – vsi smo vsejedci. Od nekdaj smo bili doma zagovorniki zdravega načina prehranjevanja, imeli smo vrt – torej je bio zelenjava stalnica življenja, tudi bio meso, ki smo ga dobivali in uživali od najbližjih kmetov: vedeli smo, kako so živele njihove kravice, kje so se pasle, hodili smo v hleve. Starši so mi nekako vcepili to raznovrstnost prehranjevanja: da je treba imeti na krožniku vse barve, da je treba v enem dnevu pojesti od beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in zelenjave do sladkarij – vse, ves paket. Kot mlajša seveda nisem razmišljala o teh stvareh, a z vsakim letom, ki mine in v katerem opazujem, kako telo sprejema staranje, ko sem mama in vzgajam otroke, opažam, kako zelo je pomembna prehrana. To, kar dajemo v svoje telo, je gradnik zdravja. In tega se začneš zavedati.
Vedno in povsod, brez pregreh?
Oh, doma včasih posežemo tudi po kakšni hitri in nezdravi prehrani. Sem zagovornica raznovrsne prehrane, vsega, a v zmernih mejah. Spomnim se, da ko sem starejšo hčerko prvič peljala v eno od restavracij s hitro hrano in se mož ni strinjal, sem mu razložila, da bova s prepovedjo povzročila ravno nasprotno: v najstniških letih bi se ji lahko » odtrgalo« in bi hodila samo tja. Zato otroke nekajkrat na leto peljem jest tja, kjer je najbolj nezdravo – vse je treba pokusiti. A seveda naslednji dan doma poskrbim za bolj zdravo prehrano – ravnovesje je pomembno.
Se zaradi ravnovesja ukvarjate s športom?
Šport mi ni pisan na kožo. Ne, ne hodim vedno z užitkom na telovadbo, se pa zavedam, kako zelo je v življenju pomembna aktivnost. Rada imam različne športe, kajtanje je edino, kjer komaj čakam, da se ga lotim: našla sem se v njem, uživam. Tudi hčeri učim tega, in čeprav mi Lilu dostikrat reče, da ne bi šla na ples, ji razloživa, zakaj je šport pomemben, in potem uživa. Enako je pri zdravi prehrani: treba se je odločiti, nato pa uživaš!
In seveda je treba poleg zavedanja o pomembnosti prehrane imeti čas za vsakodnevno zdravo kuhanje.
Po pravici povedano, nimam vedno časa za vsakodnevno kuhanje, a se znajdem, da kljub vsemu jemo zdravo. Otroka se v vrtcu zdravo prehranjujeta, jedilniki so dobri in res ni nujno kuhati vsak dan, saj so zdrave tudi hladne jedi – sadje, zelenjave, jogurti. Nisem žrtev kuhanja, tudi pri moji mami nisem imela tega občutka, nikoli ni dajala vedeti, da mora kuhati – vse je bilo narejeno nekako mimogrede in tudi zato, ker nisem imela nikoli občutka, da je to treba delati, sem kuhanje vzljubila. Prvo jabolčno pito sem spekla že pri desetih letih, v kuhinji se znajdem, včasih se mi zdi, da moji sestri celo boljše kuhata, čeprav vse to počnemo zelo dobro.
Če potegneva črto: pomembno vam je zdravo življenje, zavedate se, da je zdav duh v zdravem telesu, torej niti ni čudno, da ste se odločili za gensko analizo, s katero ste izvedeli, kaj potrebuje vaše telo.
Veliko ljudi pravi in tudi sama mislim tako, da je treba poslušati telo. Toda če bi ves čas poslušala telo, bi imela danes sto kilogramov (nasmeh). Zelo rada imam namreč stvari, ki ne pomagajo k zdravemu in vitalnemu telesu, kar pomeni, da le ne moreš poslušati samo sebe. Moje telo se odziva na določene vrste hrane in vedno sem se spraševala, kaj mu prija, kako presnavlja določene snovi, in dostikrat sem se spoprijemala z različnimi dietami, ker nisem tip ženske, ki bi bila avtomatično suhljata. Nasprotno, prime se me vsak kilogramček. Moje telo je odvisno od ogljikovih hidratov in spraševala sem se, ali jih res tako zelo potrebuje. Zato da bi videla, kaj je najbolje zame, kaj res potrebujejo moje celice in moj DNK, sem si dala narediti gensko analizo. Poleg tega imamo doma veliko mineralov, vitaminov in prehranskih dopolnil ter sem se ob tem, da sem dala vase vsak dan pest teh zadev, spraševala, ali vse to res potrebujem. Genska analiza o presnavljanju hrane mi je povedala, da snovi, ki jih potrebujem, lahko dobim s hrano.
Več v Jani št. 11

Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: IZTOK DIMC