Kar 259 japonskih državljanov je pretekli teden vložilo tožbo na sodišču v Osaki. Tožijo Kansai Electric, ki hoče ponovno zagnati jedrski elektrarni Oi 3 in 4. Obtožujejo jih, da bi s tem ogrozili njihovo zdravje. Japonska vlada je po lanski nesreči v jedrski elektrarni Fukušimi namreč zaustavila 54 jedrskih reaktorjev, tako da v celotni državi delata le dva. To je za Japonsko hud udarec. Od leta 1966, ko so pognali prvo japonsko nuklearko, je bila namreč jedrska energija edina nacionalna energetska strategija. Japonske nuklearke so proizvedle trideset odstotkov vse elektrike, ki jo potrebuje država, do leta 2017 so njihovo moč nameravali še povečati, tako da bi proizvedli najmanj štirideset odstotkov potrebne energije. Poleg Francije in ZDA je Japonska veljala za največjo proizvajalko jedrske elektrike. Sedaj se je ves sistem sesul. Japonska tako rekoč vso električno energijo uvaža. Pred poletjem, ko se poraba še poveča, so hoteli v omrežje vključiti najmanj testirane nuklearke, a so pri tem naleteli na odpor državljanov. Čeprav je vlada obljubila, da bodo v srednjeročni prihodnosti skušali znižati japonsko odvisnost od jedrske energije in se preusmeriti v druge vire.
Zdi se, da je lanska nesreča v Fukušimi spremenila svetovni pogled na nuklearno energijo. V Nemčiji, kjer so z jedrskimi reaktorji proizvedli okrog dvajset odstotkov potrebne elektrike, so najprej zmanjšali proizvodnjo na slabih sedemnajst odstotkov, nato so se maja lani odločili, da bodo do leta 2022 zaprli vse jedrske elektrarne. Takoj so jih zaprli šest, češ da jih bodo testirali, a jih nato niso nikoli več zagnali. Dve sta bili zaprti že prej zaradi tehničnih problemov. Preostalih devet bodo postopoma zapirali v prihodnjih enajstih letih.
Fukušima je imela posledice v Italiji. Tam jedrska energija tako ali tako velja za sporno, in čeprav so jedrske elektrarne gradili že v šestdesetih letih preteklega, so bile od leta 1990 zaprte, saj so se Italijani na referendumu odločili, da nočejo nuklearne elektrike. Pozneje so različne vlade sicer poskušale oživiti jedrske elektrarne, a Fukušima je očitno vse te poskuse dokončno zapečatila, saj so se junija 2011 italijanski volivci na referendumu s 55 odstotki glasov določili, da jedrske elektrarne v Italiji dokončno prepovedo.
Celo v Franciji, ki se rada pohvali, da je zahvaljujoč jedrskim elektrarnam v svetovnem vrhu zagotavljanja poceni zelene elektrike, so konec leta načeli debato o zaprtju jedrskih elektrarn. Debata je sicer posledica predsedniške predvolilne tekme, a kljub temu precej Francozov podpira idejo socialistov, ki zahtevajo zaprtje štiriindvajsetih najstarejših reaktorjev do leta 2025.
Slovenija bi gradila novo nuklearko. Čeprav se torej celo nuklearne velesile odrekajo lagodnosti jedrske elektrike, je v Sloveniji vse skupaj precej drugače. Zdi se, da je naša država evropski unikum, saj smo prepovedali vetrne elektrarne, velika verjetnost je, da bomo dobili novo nuklearko. Res je elektrarna v Krškem prestala vse dodatne stresne teste, ali je to dovolj velik razlog za gradnjo nove elektrarne, bo pokazal čas. Lanska javnomnenjska raziskava Agencije za radioaktivne odpadke je pokazala, da skoraj 70 odstotkov vprašanih meni, da nuklearke niso varne.
Več v Jani št. 12, 20.3.2012
