»Kdorkoli vidi Pariz, misli, da vidi vso človeško zgodovino, vmes pa nebo in zvezde. Pariz je sinonim za kozmos, za brezmejnost …,« je v Nesrečnikih zapisal Victor Hugo in zelo zadel občutke današnjega slehernika, ki se znajde v tem vrtincu veličastne arhitekture in drobcenih malenkosti. Zato se je za prvi obisk Pariza najbolje prepustiti turističnim vodnikom, živim ali knjižnim, saj se boste sami težko naužili »la crème de la crème« vsega lepega v večmilijonskem mestu z izjemno zgodovino, ki se vidi na vsakem koraku.
Ko pa se boste napili pariškega veličastja z Eifflovim stolpom, Louvrom, trgom La Concorde in Tulerijami, Slavolokom zmage in Elizejskimi poljanami, Napoleonovo grobnico Invalidi, pariško opero, mestno hišo, srednjeveško La Conciergerie, Montmartrom in baziliko Sacre Coeur na čelu, pa se le podajte na pot odkrivanja nekoliko manj obljudenega mesta, a zato zares romantičnega.
Na notredamski stolp! Eifflov stolp je sicer najvišja stavba in tudi najbolj oblegana pariška znamenitost, a če po njem vprašaš pravega Parižana, bo samo vzvišeno prhnil v zrak. Pesnik in pisatelj Guy de Maupassant je menda vsak dan obedoval v restavraciji na stolpu samo zato, ker je bil to edini kraj, od koder se stolpa ni videlo! Zadnje čase je priti nanj skoraj tako težko kot splezati na Everest. Potrebne so vnaprejšnje rezervacije, za posameznike in skupine, in še to ne pomeni, da se izogneš dolgi vrsti. Ponavadi se za obisk čaka dve do tri ure v vrsti! Zato se raje odpravimo na precej nižji stolp – na severni zvonik Notredamske cerkve. Ne samo zaradi manjših množic, pač pa tudi zaradi tega, ker je vzpenjanje po zlizanem kamnitem okroglem stopnišču s 400 stopnicami in ozkimi linami kot potovanje skozi čas. Najlepše je zjutraj ali zvečer, pri vrhu pa si nagrajen s prekrasnim pogledom in zanimivimi kipi pariških zmajev, ki jim Francozi sicer pravijo himere, čeprav niso čisto prave. Katera je bolj grozna ali bolj simpatična?
Več v Jani št. 16, 17. 4. 2012
Tekst: TINA HORVAT, foto: TINA HORVAT in SHUTTERSTOCK