Kaj se lahko Slovenija nauči iz britanskih izkušenj?
Ob slovenskem iskanju vlade bom omenila britanski volilni sistem. Po pravilu traja prenos oblasti od razglasitve volilnih rezultatov nekaj ur po zaprtju volišč do naslednjega jutra. Volitve so v četrtek, v petek ima Britanija novo vlado. Mesto premiera zasede predsednik stranke z največ poslanci. Predsednik parlamenta ima neomejen mandat več vlad.
V noči preštevanja volilih rezultatov čaka stari premier v rezidenci na Downing Streetu, in če ni dobil novega mandata, se isto noč izseli. V izpraznjeno rezidenco se isto noč vseli novi premier. Zjutraj se na vratih pokaže kameram, gre h kraljici po formalno potrditev in prevzame krmilo. Obenem zasedejo parlamentarne klopi novi obrazi, zmagovalec vsake od volilnih enot, torej ne po strankarskih listah, in politika se nadaljuje, posel teče naprej.
Izjema so bile zadnje volitve, ko zaradi tesnih izidov ni bilo jasnega zmagovalca in se je morala oblikovati koalicija, prva v zadnjega pol stoletja. Referendum za spremembo volilnega sistema, ki bi omogočal pogostejše koalicije, so volivci zavrnili tudi zato, ker koalicijska pogodba prevlada nad obljubami, s katerimi so stranke šle na volitve.
Tokratna vlada je netipična in sproti prireja program, o katerem večina prebivalstva ni glasovala. Mlajši koalicijski partner, liberalni demokrati, so le privesek konservativnemu premieru in na poti političnega samomora. Opeharjeni volivci imajo dolg spomin.
Ena od aktualnih konservativnih obljub je »bonfire of quangos«, kres paravladnih organizacij. Quango je akronim za »quasi autononomous non governmental organisation«, hibridno institucijo, ki opravlja funkcije vlade pogosto v zameno za financiranje ali drugo obliko vladne podpore, v nasprotju z nevladnimi organizacijami (NGO, non governmental organisation), ki jih financira javnost prostovoljno (Wikipedia).
V Sloveniji sta pojma pomešana. Tak primer je Kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZ) z obvezno članarino, kar pomeni, da ima kmet štiri odstotke višji davek kot preostalo prebivalstvo. KGZ pravi, da so »nevladna organizacija«. Kdo vas je ustanovil? »Parlament.« Kako lahko parlament ustanovi nevladno organizacijo oziroma kako lahko telo, ki ga ustanovi parlament, zahteva obvezno članarino? To anomalijo naj bi potrdilo tudi ustavno sodišče. Res?
Paravladnih organizacij, služb za prijatelje, je na Slovenskem še precej, tako KDD, Klirinško-depotna družba, zasebno podjetje z interesom lastnega dobička, ki vodi register vrednostnih papirjev in je monopolistična parazitska tvorba. Pa drugič več o tej in podobnih z blagoslovom politike na javnost prisesanih firm.
Ker jim ni treba polagati računov, so quangi problematični tudi v Britaniji. Zato je decembra 2010 premier Cameron napovedal odpravo, združitev ali prenos funkcij za 262 od teh paradržavnih teles, kar bi bilo največjo prestrukturiranje javnega sektorja v desetletjih. Velikopotezni načrt se izkazuje za bolj kompliciranega in dražjega, kot je predvideval premier. Debata poteka prav zdaj.
Medtem je premier, šampanjski revolucionar, načel novo temo, »odgovorni kapitalizem«, mogoče zato, da zakamuflira rastočo neenakost. Kriza kapitalizma je tema, ki odmeva ne le med politiki in akademiki, ampak tudi v poslovni skupnosti in na straneh Financial Timesa. Floskule ali napoved sprememb?
Piše: Jana Valenčič Jana št. 4/ 2012
