V tujini se Slovenci radi pohvalimo, da v našem neokrnjenem gozdovu še hlačajo medvedje; hkrati pa zamolčimo, kako jih v zadnjem desetletju tako redčimo, da so nekateri biologi in poznavalci teh zveri zaskrbljeni. Vsakič, kadar v njihovo bližino zaide še kak sprehajalec ali, bognedaj, medvedka razjarjeno brani mladiče, se gonja poveča. Letos bo pod streli padlo 74 kosmatincev, na železniških tirih in cestah jih bo po statistiki končalo okrog trideset. Veliko, če pomislimo, da jih pri nas menda živi okrog 440. Ker živali ne upoštevajo meja, je še dodatna zmeda; medtem ko pri nas umirajo predvsem spolno nezreli medvedje, na Hrvaškem padajo kapitalci, ki prinašajo lepe denarce. In tako Slovenci tudi tu potegnemo krajši konec. Stari medvedje in marsikatera samica jo namreč radi popihajo na drugo stran, četudi pred puško. Nekateri bi medvedjo populacijo sicer zdaj zmanjšali in jo spravili v rezervate, drugi, kot je Zavod Parnas iz Velikih Lašč, se zavzemajo, da bi te enkratne živali bolj izkoristili za turistično promocijo.
Usoda kosmatincev je v rokah politike, ne pa lovcev. Res je, da so lovci tisti, ki hodijo po gozdovih in lovijo medvede, vendar je to samo njihova naloga. Ukaz politike! »Če bi bilo po naše, bi bilo število postreljenih živali precej manjše. A kaj, ko nas ne poslušajo, četudi člani dobro poznajo razmere v gozdovih,« smo slišali na nedavni tiskovni konferenci Lovske zveze Slovenije.
Lovci so namreč izgubili vse pristojnosti za raziskave in načrtovanje odstrela divjih živali. »Imamo svoj znanstveno-strokovni svet in izkušnje v lastnih loviščih. V sto letih nismo iztrebili nobene živali. Dokler smo sami odločali o odstrelu medvedov, jih je na leto padlo okrog štirideset brez težav in stroškov za državo. Zdaj je vse v rokah agencije za okolje, Zavoda za gozdove in pristojnega ministrstva,« je pojasnil predsednik Lovske zveze Srečko K. Krope. Ko sem pozneje hotela zvedeti kaj več, so me zavrnili, da trkam na napačna vrata, češ da so vse niti upravljanja medvedov v drugih rokah. V času vladnih tandemov slovenske ljudske stranke in ministrstva za okolje so v enem letu pobili 116 medvedov, s povoženimi vred smo jih leta 2006 izgubili kar približno 135, to je bil zgodovinski rekord. Tedaj so Slovenijo za nameček preplavili plakati z grozečim medvedjim gobcem, opozarjajoč na strašno nevarne zverine. Manjkala je še zahteva SLS, da bi v Sloveniji lahko živelo največ tristo kosmatincev. Za protiutež se je pojavila brošura s karikaturo bežečega medveda iz kočevskih gozdov pred ovcami, ki zasedajo vse več njegovega življenjskega prostora, saj tam nikoli prej ni bilo ovčjerejcev. Zmaga lobijev. Tem je šla na roke še evropska prepoved mrhovišč in medved je začel iskati hrano tudi v ovčjih stajah.
V rezervat z njimi! Odvečne ponudite Avstriji! Začele so se povečevati odškodnine zaradi medvedjih napadov na ovce, več dela za intervencijsko skupino z nalogo, da odstrani ali ustreli problematične živali in ne nazadnje je to spodbudilo več sovraštva do medvedov. Tako župan ene od občin, kjer se medvedje večkrat približajo vasem, kar je nadležno, vendar ne tako, »da bi morali zelo zmanjšati njihovo številnost ter jih spraviti v rezervat. Odvečnih ne bi pobili, ampak polovili in jih ponudili Avstrijcem in drugim.« To je predlagal v Kočevju na okrogli mizi o medvedih, ki jo je pripravil Zavod Parnas iz Velikih Lašč z namenom ozaveščanja ljudi v krajih, kjer živijo medvedje, in tudi promocije Slovenije kot dežele z veliko neokrnjene narave.
Peterica utopljenih ne šteje med redno »odvzete«. Letošnje lovsko leto bodo lovci do konca septembra postrelili oziroma odvzeli iz narave 74 medvedov. Pod avtomobili in vlaki dodatno povprečno izgubi življenje od 25 do 30 kosmatincev; na žalost jih je med prometnimi žrtvami vse več. Do začetka maja so jih po podatkih Zavoda za gozdove postrelili 53. Medtem jih je bilo sedem povoženih, polovica nesreč se zgodi na običajnih cestah, eno medvedko je na oni svet spravil nenavadno napadalen samec, en kosmatinec se je utopil blizu Kočevske reke. Kakor je povedal inž. Marko Jonozovič z Zavoda za gozdove, je to bila tragedija, saj je žival umirala v mukah, o čemer pričajo globoki sledovi praskanja s kremplji na stenah vodnjaka. Podobno žalostno usodo je doživela vsa medvedja družina s tremi mladiči. Opuščene šterne v nekdanjih kočevskih vaseh so nevarna past za živali, saj jih prerašča grmovje in jih na prvi pogled ni opaziti. Dobro bi bilo, ko bi jih vendarle zavarovali lovci ali gozdarji.
Kje si, Brigitte Bardot? Zaman si boste zdaj mislili, da bo zaradi te nesrečne peterice utopljenih padlo toliko manj drugih medvedov. Kar so rekli, so rekli. Zato lahko pričakujemo, da bo letošnja lovska bera krepko presegla sto mrtvih medvedov. To znaša kar okroglo četrtino vseh živečih, ki naj bi jih bilo 440 po ocenah neodvisnih strokovnjakov, kot je Klemen Jerina. Na Zavodu za gozdove domnevajo, da jih je skoraj 500. Ko sem se o odstrelu brez upoštevanja drugih vzrokov smrti 18 odstotkov medvedov pri nas pogovarjala z romunskim lovcem, se je začudil: »Kaj ste nori, saj jih boste kmalu iztrebili. Ko je naša vlada pred leti odredila odstrel 300 medvedov, je dvignila prah celo slavna Brigitte Bardot. A pri nas živi zagotovo od štiri do pet tisoč kosmatincev.« Počutila sem se prizadeto, da mi to očita Romun, saj njihov sistem, tudi lovski, ne velja ravno za vzornega v Evropi. Če bi na njegovem mestu bila Brigitte Bardot, bi jo prosila, naj ukrepa.
Več v Jani št. 22, 29.5.2012
