Večina jih konča v kolesju sistema, in če imajo srečo pri ljubeči posvojiteljski družini. Najbolj nesrečni pa končajo odvrženi v kakšnem temačnem kotu ali smetnjaku. Anonimne zibelke ali baby boxes so v številnih državah uvedli prav zato, da se to ne bi več dogajalo. Združeni narodi so jim zdaj napovedali vojno. Mnenja so, da kršijo otrokove pravice in da bi obstajajo boljši načini, kako zmanjšati število zapuščenih ali celo umorjenih otrok.
Anonimna zibelka je v bistvu inkubator z alarmom. Starši, ki novorojenega otroka nočejo, ga lahko odložijo vanj in odidejo, ne da bi jih kdo zato preganjal. Praviloma so nameščene na zunanjih stenah bolnišnic, alarm pa se oglasi takoj, ko se vratca zaprejo, da je za dojenčka čim prej poskrbljeno. Zibelka je namenjena temu, da omogoči zapuščenemu dojenčku čim več možnosti za preživetje ter obenem ohrani anonimnost tistega, ki ga je tja odložil. Pozna jih 11 evropskih držav – Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska in Slovaška. Največ otrok na leto – sedem – se v anonimnih zibelkah znajde na Češkem in v Litvi, sledi Poljska s šestimi ter Slovaška in Madžarska s po štirimi. O namestitvi se je pred leti govorilo tudi pri nas, a je vse ostalo na ravni ideje.
Podatki o tem, kako uspešne so anonimne zibelke pri reševanju otroških življenj, so nasprotujoči. V Nemčiji so pred njihovo namestitvijo imeli v povprečju pet najdenih trupelc na leto, v zadnjih dvanajstih letih pa vsega skupaj tri. Od prve zibelke, postavljene leta 2000, so vanje odložili 25 otrok. Nasprotniki zibelk trdijo, da niso te nič zmanjšale statistke detomorov, podporniki citirajo številke najdenčkov iz zibelk, ki drugače morda ne bi preživeli. Širom po Evropi je takšnih zibelk postavljenih okrog 200, v dobrem desetletju so v njih pustili 400 otrok. Ankete kažejo, da javnost takšne programe z veliko večino odobrava.
ZN: »To je kršitev otrokovih pravic!« Odbor Združenih narodov za otrokove pravice pa navdušenja še zdaleč ne deli. Po njihovem anonimne zibelke kršijo otrokove pravice do nacionalnosti, osebne zgodovine in stika z biološkimi starši. Njegova predstavnica, psihologinja Maria Herzog je za Guardian povedala: »Otrok ima po konvenciji Združenih narodov pravico poznati svoje starše, svoje ime in narodnost. Države, ki dopuščajo anonimne zibelke, to pravico kršijo.« Prepričana je, da bi morali zibelke zamenjati z boljšo politiko načrtovanja družine, ozaveščanjem in preprečevanjem neželenih nosečnostih. Gibanja, ki podpirajo anonimne zibelke, primerja z versko desnico v ZDA, ki jih podpira zato, ker nasprotuje pravici do splava. Zibelkam so Združeni narodi napovedali pravo malo vojno in od Češke že zahtevali, da naj »podvzame vse možne ukrepe in program anonimnih zibelke čim prej zaključi«, da naj torej svoje zibelke zapre. A Čehi so se uprli, saj so mnenja, da rešujejo življenja in niso v nasprotju z njihovimi zakoni. Odkar jih imajo, so v njih našli 75 otrok, ki drugače morda ne bi preživeli, so prepričani. Proti odpravi je finska poslanka krščanskih demokratov Sari Essayah. »Kaj pa otroci, ki so spočeti z darovano spolno celico? Tudi ti ne bodo nikoli poznali vsaj enega svojih bioloških staršev. Pa Združeni narodi s tem nimajo težav.«
Zibelke so predmet javne debate tudi na Madžarskem. Letos so vanje odložili že štiri otroke, v zadnjih letih pa jih, morebiti zaradi gospodarske krize, starši zapuščajo več kot prej. Madžarski zakon kazensko preganja starše, ki otroke zapustijo kjerkoli drugje, razen v anonimni zibelki. Tistim, ki se zavzemajo za odpravo zibelk, se to zdi sporno, pravice otrok pa nedopustno kršene. »Ti otroci ne bodo nikoli imeli možnosti poznati svoje mame, morebitnih sester in bratov in ne bodo vedeli, katere družinske bolezni jih ogrožajo,« opozarja Szilvia Gyurko iz madžarskega Unicefa. Po zakonu se družina otroka lahko premisli v šestih tednih in otroka zahteva nazaj. Če tega ne storijo, gre otrok v posvojitev.
Več v Jani št. 26, 26.6.2012
