Poleg tega vozi avto, ima dva črna pasova v tekvandoju in pilotira letalo. Koliko nas, »normalnih«, se lahko pohvali s čim podobnim?
Jessica je stara 29 let, srečna, uspešna in »zmožna drugače«. Tako sama opiše dejstvo, da se je zaradi redke genetske napake rodila brez rok. Protetičnih rok nikoli ni prav veliko uporabljala, dokončno pa jih je odložila pri štirinajstih. Rada se pošali, da o svojem življenju sicer ne more govoriti iz prve roke, lahko pa iz prve noge. V nasprotju z okolico se njeni starši nikoli niso spraševali, ali bo Jessica lahko živela normalno. »Ene same solze nisem potočil zaradi tega, ker je Jessica drugačna,« pravi njen oče. »Vedno sem bil prepričan, da lahko počne vse, kar delajo drugi otroci, in še več, če se bo tako odločila.« S tako podporo doma je deklica brez rok v svet zakorakala pogumno in z zaupanjem vase.
V otroštvu je Jessica rada plesala in je hodila v plesno šolo. Pred prvim nastopom je učiteljico prosila, ali jo lahko postavi v zadnjo vrsto. Ni zadnje vrste, ji je odgovorila ta. Obotavljajoče se je deklica postavila na oder in odplesala svojo točko. Aplavz je bil oglušujoč. Jessica nikoli več ni podvomila in je plesala še 14 let. Zanimale so jo tudi borilne veščine. Mama in oče sta se posvetovala s trenerjem tekvandoja in mu opisala Jessicine omejitve. Ni se jih ustrašil. Telo je ne bo oviralo, je bil odločen, le kar je v njeni glavi, ji lahko postavi meje. Pri štirinajstih je Jessica opravila izpit za prvi črni pas v tekvandoju. Danes ima že drugega.
Pilotka za Guinessovo knjigo rekordov. Ima tudi izpit za avto. Navadnega, brez omejitev, tako kot ima tudi čisto navaden, neprilagojen avto. Vozi ga z nogama in tudi gorivo nataka sama. Ima diplomo iz psihologije, saj jo je vedno privlačila moč naše duševnosti in možganov. Ima izpit za potapljanje in – neverjetno, a resnično – ima izpit za pilotko letala. Potrebne so bile tri države, štiri letala, dva inštruktorja in eno leto, polno frustracij, da so našli model, ki ga Jessica lahko upravlja. A po treh letih učenja je postala prvi človek brez rok na svetu, ki zna pilotirati letalo, in se je s tem dosežkom zapisala tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Na svoji prvi samostojni vožnji je duhovita Jessica za letalom vlekla napis – glej mami, brez rok!
Nekoč bom mati. Eden redkih Jessicinih občutkov negotovosti je bila bojazen, ali bo brez rok lahko imela otroke. Kako bo zamenjala pleničko, kako bo dojenčka nosila, kako bo porivala voziček pred seboj? Imela je veliko srečo, da je spoznala Barbaro, žensko, ki brez rok to že dolgo počne, in to s kar tremi otroki. »To srečanje mi je spremenilo življenje. Sprejela me je na svojem domu, popili sva skodelico kave in šli po nakupih. Gledala sem jo, kako poskrbi za otroke, kako vzame kosmiče z najvišje police in kako previje dojenčka. Spoznala sem dve stvari. Da se vse da in da vsi potrebujemo spodbudo, da to uvidimo. Odtlej sem vedela, da bom nekoč mama. Vedela pa sem tudi, da je moja naloga, da bodrim druge in jim s svojim zgledom pokažem, da je vse mogoče.« Jessica je odprla lastno podjetje in dela kot motivacijska govornica, s svojo zgodbo daje upanje in polet ljudem širom po svetu. Ne le »zmožnim drugače«, še pogosteje tistim običajnim, ki jim ne manjka nič.
Več v Jani št. 27, 3.7.2012
