V Slovenijo z uvozom že zdaj prihaja precej živil slabše kakovosti od slovenskih, ki jih plačujemo čedalje dražje. Kaj bomo jedli v prihodnje in koliko nas bo to udarilo po žepu? Nekateri napovedujejo, da bo hrana drugo leto še dražja. Nas razmere silijo, da bomo morali spremeniti navade in spet bolj spoštovati hrano? O tem smo povprašali Romana Žvegliča, poslanca v državnem zboru in kmeta iz Posavja.
Zakaj je hrana pri nas čedalje dražja?
Na to vplivajo predvsem razmere na svetovnih trgih. Pri oskrbi in prehranski varnosti se ne moremo več izogniti borznim špekulacijam. Zaradi letošnje suše, ki ima svetovne razsežnosti in na velikih trgih vpliva na cene, so razmere za borzno špekuliranje še ugodnejše. Pri nas bo zaradi suše letos manj koruze, travinja, grozdja in sadja, tudi zelenjave. A bojim se, da bo pri nas vsa hrana dražja, vendar ne zaradi malenkostno višjih odkupnih cen, temveč zato, ker v takih zaostrenih razmerah vsi pristavijo še svoj lonček. Razen kmetov, ki sami ne postavljamo cen. Živilskopredelovalna industrija pri nas ima čedalje več težav in ni dovolj konkurenčna. Vsi živilci pri nas s pridelavo financirajo še menedžerske prevzeme, povsod v naši živilskopredelovalni industriji imamo tajkunske zgodbe.
Bodo alarmne podražitve hrane zares udarile šele drugo leto?
Bojim se, da bo drugo leto hrana res še občutno dražja, okoliščine pa nasploh še slabše. Zadnjih 25 let se je hrana cenila, zdaj se zna zgoditi občutna podražitev. Zdaj tudi porabimo bistveno več hrane kot pred 20 leti, res pa je, da imamo tudi rezerve v naših trebuhih. Veliko ljudi poje več, kot potrebuje, zato bo najbrž potreben zmernejši odnos do hrane. V preteklosti se je popolnoma razvrednotila, zato se je v Sloveniji tudi opustil precejšen del kmetovanja, zdaj jo bomo prisiljeni spet bolj ceniti. A za zdaj nam prazne trgovske police še ne grozijo.
V Sloveniji imamo tudi najvišje trgovske marže na hrano v Evropi.
Da, vsekakor, Slovenija je po trgovskih maržah na hrano prva v Evropi, tako visokih nimajo nikjer. Po mojih informacijah so trgovci kmetom ponujali pol evra za kilogram paprike, v trgovinah pa je ta tudi dva evra in pol oziroma več. Veliko dodatnih stroškov in višje cene povzroči tudi centralna nabava vseh naših trgovskih centrov, zaradi katere pogosto eno blago prepotuje dvakrat isto pot. Najprej kmet iz oddaljenega kraja dostavi meso na mesto centralne nabave, nato ga od tam transportirajo nazaj v isti slovenski kraj. Če bodo Slovenci več kupovali pri kmetih, bodo tudi v trgovskih centrih prisiljeni znižati cene. Je pa tudi res, da je avstrijsko meso v Avstriji dražje kot v Sloveniji, slovensko meso je v Sloveniji cenejše kot avstrijsko v Avstriji in dražje kot avstrijsko v Sloveniji. Že en dolg tovornjak z uvoženim mesom in nižjimi cenami, kot veljajo pri nas, lahko zamaje razmere na našem trgu.
Ali bomo morali postati zahtevnejši pri uvoženi hrani, ki je slabše kakovosti?
Da, veliko smo sami krivi, da smo sprejeli uvoženo hrano slabše kakovosti. Država bi morala s svojimi mehanizmi ljudem zagotoviti, da škodljiva, nezdrava hrana ne bo na policah in v obtoku. Po drugi strani je treba povečati samooskrbo, a to je dolgotrajno. Kupci se morajo trajno povezati s slovenskimi kmeti, saj je slovenska hrana še vedno kakovostnejša od uvožene.
