Ko smo slišali prve vesti, da nekaj poka v podjetju Semenarna, so nekateri samo zamahnili z roko, češ, spet tajkunski posli, toda propad tega podjetja lahko pomeni veliko več kot samo še en bankrot ali dodatnih 300 delavcev na cesti. Zgodba Semenarne je nevarna in čedalje bolj postaja mejnik odločitve. Ali bomo državljani Slovenije samo gledali (p)odiranje v naši državi ali bomo končno znali reči tudi ne in predvsem stopiti skupaj? Zakaj je zgodba o Semenarni tako pomembna?
Seme. Bistvo, začetek, osnova in konec vsega. Nadaljevanje poslanstva, ohranjanje vrste. Rojevanje potomcev, takšnih in drugačnih. Mogočna drevesa, zorenje sadežev. Hrana. Če imaš seme, boš sit, bogat in svoboden. Kdo so nebodijihtreba, ki se igrajo z geni in iščejo seme, ki ne bo dalo semena? In ga bo treba kupiti znova in znova? Po kakršni koli ceni že pač? Dogaja se tudi pri nas. Pet velikih korporacij obvladuje 70 odstotkov svetovnega trga s semeni, kar pomeni, da je posledično lahko ogrožena tudi prehranska suverenost. Kdor nima lastnih semen, jih je prisiljen vsako leto kupovati. Postane odvisen od monopolnega položaja korporacij. Zato se je za ohranjanje možnosti samooskrbe, biotske pestrosti rastlinskih vrst in starih sort rastlin zavzelo ter aktiviralo že veliko posameznikov, društev, iniciativ po vsem svetu. Tudi v Sloveniji.
Izčrpavanje in nato stečaj?
Slovenska Semenarna Ljubljana ima 100-letno tradicijo in veliko znanja, a izredne razmere. Kraje, izčrpavanje, poravnava, stečaj. Že slišano. Razmere v Semenarni Ljubljana so se po puču, ki so ga izpeljali papirnati italijanski lastniki družbe v sodelovanju z domačim KD Kapitalom, zapletle, saj je videti njihov cilj, da bi vse skupaj spravili v stečaj. Tudi obljuba, dana na zboru delavcev Semenarne, da se bo novi upravi kot izvršni direktor pridružil Jožef Berdnik, direktor službe za problematične naložbe v Deželni banki Slovenije (DBS), se ni uresničila. Ta naj bi deloval v interesu bank upnic (Abanke in DBS, ki sta z dokapitalizacijo postali 75-odstotni lastnici, kot izhaja iz prisilne poravnave), a ga v novi upravi v resnici ne želijo. Čeprav je bila prisilna poravnava na sodišču potrjena, to še nič ne pomeni. Nova (stara) uprava lahko vlaga pritožbe in sili podjetje naprej v stečaj. Zakaj vendar?
Semenarna je bila uspešno podjetje, dokler ni prišla v večinsko, 70-odstotno lastništvo italijanskega lastnika (KD Kapital je pridobil manjšinski delež) in se je začelo izčrpavanje. Da bi rešili družbo pred propadom, sta jo Abanka in DBS dokapitalizirali. Ob morebitnem stečaju družbe bi bili novi (stari) lastniki oprani krivde za izčrpavanje družbe, ki ga je razkrila izredna revizija. V vodo bi padle tudi vse vložene tožbe. Po zakonu je namreč možno pregledovati stanje in napake le za leto dni nazaj, če pa je potrjena prisilna poravnava, ima novi lastnik po zakonu pravico pregledati poslovanje in nepravilnosti za deset let nazaj in tudi vložiti kazenske ovadbe za ta čas. Torej, poenostavljeno rečeno, če spravijo podjetje v stečaj, so osumljeni rešeni vseh skrbi in odgovornosti. Zato poteze novega vodstva, ki dela v interesu italijanskih lastnikov, kažejo, kot da si močno prizadeva za stečaj, čeprav trdi drugače. Poročilo posebne revizije je pomemben dokaz o ravnanju bivših večinskih lastnikov, a z novim vodstvom brišejo sledi, preprečujejo tožbe in puščajo družbo, da bo propadla, ali pa v najboljšem primeru skušajo iz nje narediti uporabno postojanko za preprodajalce tehnologije, s kakršno denimo osvaja svetovno pridelavo hrane ameriški Monsanto.
V krempljih Monsanta
Mag. Dejan Židan, bivši kmetijski minister, trdi, da je seznanjen z namero Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), katere 0,21-odstotna delničarka je tudi Republika Slovenija, da s 40 milijoni dolarjev podpre podjetje Monsanto. Evropska banka naj bi torej odobrila finančno podporo največjemu svetovnemu proizvajalcu semen in enemu večjih zagovornikov gensko spremenjenih organizmov (GSO). Temu nasprotuje več kot 157 nevladnih organizacij z vsega sveta, ki so v zvezi s tem na banko že naslovile protest. Monsantu očitajo, da njegov model kmetovanja temelji na uporabi kemikalij, monokulturah, gensko spremenjenih organizmih in uničevanju malih proizvajalcev. V dobi vse bolj nestabilnih podnebnih razmer se tako dodatno zmanjšuje varnost preskrbe s hrano. Naša kmetijska politika na področju GSO je sicer še zelo restriktivna, podobno kot v večini evropskih držav (Nemčija, Francija, Avstrija itn.). A kako bo v prihodnje in kakšno je torej stališče Slovenije kot delničarke do potencialnega sodelovanja med EBRD in Monsantom, zanima Židana.