Založba Orbis je predstavljala dve zajetni knjigi – Ajurvedski vodnik po zeliščarstvu in Ajurvedsko kuhinjo za samozdravljenje. Vprašanje je seveda bilo – kje ga Slovenci najbolj lomimo (mišljeno je bilo zdravje). Kaj torej svetuje več kot pet tisoč let stara vzhodnjaška medicina, ki jo je mogoče študirati na univerzi in je je čedalje več tudi pri nas, nam je pomagala pojasniti dr. Biljana Dušić, svetovalka ajurvedske medicine, po izobrazbi tudi zdravnica šolske medicine. Se res lahko zdravimo sami?
Prolog
Na tiskovno konferenco, kjer so eminentni ajurvedski svetovalci predstavljali oba priročnika, me je odneslo zaradi nenavadne izkušnje iz lanskega poletja. Že kakšno desetletje se namreč borim z redkejšo obliko luskavice, ki se drži na podplatih in dlaneh, pred dobrim letom pa sem se urgentno znašla na onkološkem inštitutu, da so mi pregledali kar precej velik gobast madež, ki mi je kar nekaj let rasel na dekolteju. Ugotovili so, da ni rakast, ga pa naj opazujem in ščitim pred soncem, so mi naročili.
Konec lanske pomladi sem po naključju zašla v neko trgovino z zdravo prehrano in vprašala prodajalca, ali imajo kakšno zel za prečiščevanje telesa. Imamo, je rekel in mi dal škatlico triphale s 60 tabletami, že na prvi pogled so bila dehidrirana zelišča brez drugih primesi. To je ajurvedsko zdravilo, ki ga smemo pri nas imenovati prehranski dodatek. Potem sem zadevo zobala kašna dva meseca po dve tableti na dan, ne da bi čutila kaj posebnega, razen da je bila prebava dobro urejena, kar pa je tudi odlično. Potem pa je začela luskavica dobesedno izginjati. Aha, potuhnila se je, kot običajno poleti, sem si rekla. Ampak zdaj smo sredi zime in koža je še vedno gladka, kot je bila nekoč. In ko sem se enkrat lansko jesen nekoliko natančneje pogledala v ogledalo, sem osupla opazila, da gobastega madeža na dekolteju ni več. Niti pikice.
No, zato sem šla na tiskovno konferenco.
Telo in um sta eno
Imamo torej ajurvedske zdravnike, ajurvedska zdravila in tudi priročnike v slovenščini, se torej lahko sami zdravimo, sem vprašala dr. Biljano Dušić, ki jo naši bralci že poznajo, saj smo jo predstavili pred leti. Naj spomnimo – deset let je bila zdravnica splošne medicine, potem pa je prestopila na drugo stran, v ajurvedo, saj jo je uradna medicina s svojimi zapovedmi preveč omejevala, pa tudi pacienti so prihajali predvsem po zdravila in niso bili pripravljeni razpravljati o svojem življenju. Jo pa veseli, da na njeno šolo ajurvede prihaja čedalje več študentov medicine in zdravnikov, ki čutijo, da je treba pacientom ponuditi še kaj več kot tablete.
Kako torej ajurveda dojema človeka? Lahko z ustrezno hrano in naravnimi zdravili rešimo prav vse? Najprej je treba razumeti, da sta telo in um eno, pravi Biljana. Ne more eno delovati dobro, drugo pa ne – in oboje je treba hraniti. »Čustvena hrana so predvsem odnosi pa oblike in barve, s katerimi se obdajamo. Človek, ki nosi v sebi veliko jeze, ljubosumja in zamer, lahko je ultra zdravo hrano, pa ne bo zdrav. In tudi nasprotno velja – lahko si še tako dobrovoljen in pozitiven, pa se boš zrušil, če ješ neprimerno hrano. Oboje vpliva na oboje.« To je splošen princip, ki velja za vse ljudi. Kadar zbolimo, ne smemo takoj v telo posegati od zunaj, z zdravili, ampak iskati rešitev od znotraj, kar najprej pomeni – začutiti svoje telo, se umiriti, in če je treba, odležati. »Nisem proti antibiotikom, kadar je urgentno, sicer pa lahko ajurveda veliko pomaga,« pravi Biljana in pojasnjuje, da ajurveda razume nastajanje bolezni skozi 6 stopenj, zahodna medicina pa jih običajno prepozna šele na 5. stopnji. Začetnih znakov ne razumemo, ne opazimo in ne prepoznamo.
