On je bil Cesar v Arhitektu in asirskem cesarju; George v Kdo se boji Virginie Woolf?; Kreon v Smoletovi Antigoni; Gobec v Prvi klasi itn., pa Miškolin, pujsek Pipi ali pujs Melkijad, maksi pes Fik … Ona pa Abigail v Nabuccu, Violetta v Traviati, Čo-čo-san v Madame Butterfly, Mimi v La Boheme itn. Gre seveda za zakonca: igralca Jurija Součka in operno pevko, sopranistko Mileno Morača, ki imata za seboj hudo življenjsko preizkušnjo. Nič hudega sluteč sta 10. septembra lani kupila že skuhan konjski golaž v znani ljubljanski prodajalni pripravljene hrane in oba hudo zbolela. Jurij je zaradi tega moral v bolnišnico, tam je ostal tri mesece in bi večkrat skoraj umrl.
Rada povesta, da sta se po letih skupnega življenja poročila šele leta 2004. Milena Morača je bila kot nevesta oblečena v obleko Violette iz Traviate, Jurij Souček se je kot ženin odel v obleko iz predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi, kjer je igral vlogo Žužka. »Ko se poročamo gledališki ljudje, je tudi poroka pogosto pravi teater,« pravita v smehu in nam še zaupata, da sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa na Vinjem Vrhu nad Šmarješkimi toplicami. Milena je kar sama namesto tenorja, ki je zbolel, ženinu in svatom zapela Ave Mario. Čeprav jo je Jurij že večkrat slišal peti, se je tedaj zjokal kot otrok. Njena interpretacija Ave Marie je bila na njun poročni dan tako doživeta, da so smrkali tudi svatje in duhovnik, ki ju je poročil.
Zastrupitev
»Srečna sem, da je moj Jurij sploh še živ,« pravi solznih oči, ko sedimo v bifeju ljubljanske Opere. »Ko sva še vroč konjski golaž prinesla domov, sva ga še enkrat pošteno prevrela, jaz pa sem skuhala zraven še riž.«
Golaž je bil okusen, a ker nista vsega pojedla, sta ga ohladila in spravila v hladilnik. Dva dni pozneje sta ga še enkrat pošteno prevrela in pojedla do konca. Kmalu zatem sta začela oba bruhati, imela sta hude prebavne motnje. »Celo noč sva izmenično hodila bruhat in na stranišče. Jurij se je proti jutru začel tresti po vsem telesu, telesna temperatura mu je naraščala, na koncu je nemočen padel v nezavest. Jaz sem se s poslednjimi močmi po vseh štirih priplazila do telefona in poklicala zdravnika, on pa reševalce,« se spominja Milena Morača. Da ne bi govorila samo o njuni strašni preizkušnji, ki je sedaj na srečo za njima, se vrneta v leta, ko sta se spoznala.
Ljubezen
Njuna ljubezenska zgodba sega daleč nazaj. »Priznam, da me starejši moški niso zanimali. Poleg tega sem se odločila, da se nikoli, ampak prav nikoli ne bom zapletla s kolegom, s katerim delam skupaj v teatru,« pove Milena. Pa se ji je zgodilo prav to. Leta 1980 je namreč Jurij Souček, ki je bil nekaj let zaradi neprijaznih razmer v ljubljanski Drami svobodnjak, prišel v mariborsko Opero režirat Lizistrato Darijana Božiča. Milena se je na vso moč zaljubila v vanj, čeprav je vedela, da ima za seboj že nekaj zvez. Milena jih je imela tedaj 26, Jurij pa je že srečal abrahama.
»Vsi so imeli pomisleke zaradi razlike v letih,« pošteno pove. »Moja mama je bila grozno žalostna, oče pa zelo zaskrbljen,« nadaljuje. Toda ker sta ji starša zaupala in verjela v njeno ljubezen, sta se počasi sprijaznila s to zvezo. »Škoda, da sta pokojna in ne moreta videti, da sva še danes skupaj ter srečna.«
Bolnišnica
A lanskega 11. septembra sta bila tako nemočna in slabotna, da jima še na kraj pameti ni padlo, da bi morala pravzaprav tožiti prodajalno z golažem. Zdaj, ko se tudi pri nas razplamteva afera s konjskim mesom, sta se šele zavedela, da sta bila verjetno prvi žrtvi. Milena je zaradi težav z zastrupitvijo shujšala za sedem kilogramov, Jurij pa v treh mesecih preiskav in zdravljenja v bolnišnici, predvsem s postom, kar za petnajst.
»Tri mesece sem bil v horizontali, odvajal sem v plenice, dobival sem le umetno hrano, saj bolnišnične hrane skorajda nisem poskusil,« se spominja tistega groznega časa in je nadvse hvaležen svoji ženi, ki je bila, kadar je le utegnila, ob njem.
»Tudi previjala me je, umivala in bodrila, kadar sem se izgubljal v nekem vmesnem svetu. Pozdravil pa sem se predvsem zaradi prehranskega znanja dr. Nade Rotovnik Kozjek, ki vodi ambulanto za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer se ukvarja s problemi prehrane najtežjih bolnikov.«
Milena še pove, da v bolnici dolgo niso poznali prave diagnoze za Jurija. Opazili so le, da ga pogosto trese mrzlica. Običajno se je začela z modrimi dlanmi, modrikastimi usti in uhlji ter pomodrelimi nohti, potil se je, da je pot kar lil z njega, obenem je imel visoko vročino.« Po vseh mogočih preiskavah so z veliko verjetnostjo menili, da je njegovo tanko črevo prizadeto (porozno), in sicer zaradi hudih fizičnih naporov zastrupitve, ter ga je zato vsak dan znova zastrupljalo, če je kaj pojedel.«
