Prejšnji teden je NASA objavila novico, da se je na Soncu pojavila pega in v 48 urah narasla na šestkratno velikost Zemlje. V nekaterih medijih smo nato lahko brali alarmantne naslove in še bolj alarmantna opozorila, kakšne posledice to lahko ima. Nas bo torej Sonce skurilo sredi zime, bomo vsi oboleli za kožnim rakom ali vsaj ostali brez elektrike in signala na mobilnem telefonu?
Odgovor je, kot ponavadi, ne. Kako nenavadno ali nevarno je trenutno dogajanje na Soncu, morda najlepše opiše dejstvo, da je ob našem klicu Herman Mikuž z Astronomsko geofizikalnega observatorija Golovec moral najprej pogledati na računalnik, kaj se sploh dogaja. »Sonce se približuje maksimumu svoje aktivnosti,« je razložil, »in takšni pojavi so običajni. Tako velike pege smo opazovali že velikokrat brez kakšnih posebnih posledic. Poleg tega tokratni izbruh ni obrnjen v smeri Zemlje.«
Sončev cikel je 11 let. Aktivnost Sonca je vezana na dobo enajstih let in na koncu te je dogajanje na naši zvezdi najbolj živahno. Najboljši indikator, kje v ciklu smo, so prav sončeve pege. Kadar je Sonce v svojem minimumu, jih skorajda ni, na polovici cikla je dogajanja že dosti več, proti koncu je peg ogromno, izbruhi pa se dogajajo tudi nekajkrat na dan. Posledica je lahko tudi tako imenovani sončni veter, val delcev, ki lahko zadane tudi Zemljo. »Sončeva nevihta je v bistvu kratkotrajen pojav,« je pojasnil Mikuž, »traja od le nekaj minut pa do kakšne ure. Le redko ima kakšne opazne posledice na Zemlji, pa še te so praviloma blage.« Zadnji minimum Sončeve dejavnosti je bil v letu 2007, prve pege novega cikla pa so opazili januarja 2008. Zakaj ravno cikel enajstih let, po besedah Mikuža ni znano, se pa trenutno približujemo njegovemu maksimumu, ki naj bi se zgodil nekje do maja. Po napovedih dogajanje na Soncu naj ne bi bilo tako intenzivno kot v prejšnjih ciklih.
Sončeva pega, pojav, o katerem se je te dni toliko govorilo, je območje na Sončevi površini, kjer je temperatura nižja od okolice, magnetna dejavnost pa je tam močnejša. Čeprav so pege zelo svetle, so v primerjavi z okolico videti kot temne lise, od tod tudi njihovo ime. Pege astronomi največkrat opažajo v skupinah. Najprej so zelo majhne, počasi pa se raztegnejo po Sončevi dolžini. Največjo velikost dosežejo po 14 dneh, na koncu ostane velikokrat le vodilna, največja pega, vse druge pa izginejo. Sončeve pege so nestabilne točke na površini zvezde, ki lahko vodijo v izbruhe, poimenovane sončne bakle.
Izpad elektrike in severni sij. Največji izbruhi, sončne nevihte in sončni veter, seveda lahko imajo velike posledice tudi na Zemlji, čeprav je to redko. Daleč največja in doslej še neponovljena je zgodba iz septembra 1859, ko je sončeva bakla na pot proti našemu planetu poslala toliko Sončevih delcev, da so pregoreli električno omrežje in telegrafi po vseh ZDA in Evropi ter da so severni sij lahko občudovali vse do Havajev in Rima. Leta 1989 je v Kanadi in ZDA povzročila deveturni izpad elektrike in stotine milijonov gospodarske škode. 1994 sta bila žrtvi dva telekomunikacijska satelita, kar je povzročilo motnje v delovanju radia, televizije in tiskanih medijev, prav tako v Kanadi, saj so severnejše geografske širine še posebej na udaru Sončevih izbruhov. V vesolju so ob tem lahko ogrožena tudi življenja astronavtov, na Zemlji pa se nam Sončeva aktivnost na zdravju in počutju naj ne bi poznala. Za življenje in civilizacijo se nam kot posameznikom torej na račun peg na Soncu ni bati, vseeno pa ne bi bilo prijetno ostati kak dan brez elektrike, novic in mobilnega telefona. Veliko ceno bi ob takem dogodku plačala gospodarstvo in država. Najmočnejši Sončev izbruh, kar so jih astronomi spremljali doslej, je bil obrnjen stran od našega planeta in Zemlje ni zadel. Če bi jo, bi se vsekakor ponovila zgodba iz konca osemdesetih, polarni sij ali avroro pa bi lahko opazovali tudi v Sloveniji in južneje. Obsežnosti Sončevih pojavov astronomi žal nimajo možnosti napovedati, po besedah Mikuža pa nam tudi napoved za zdaj ne bi nič pomagala, saj so ti pojavi tako vseobsežni, da se pred njimi ne moremo zaščititi.
