Pozna jo do obisti, saj je bil tudi del ekipe, ki je sestavila poseben instrument za merjenje sončevega vetra. Povprašali smo ga, kako Sonce vpliva na življenje na Zemlji, ali nas ogroža in kakšna je prihodnost našega dela osončja. In ugotovili, da je marsikatera naša predstava zmotna.
Primož Kajdič, po poreklu iz Murske Sobote, je študiral na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, magisterij in doktorat naredil v Mehiki, tam skoraj desetletje delal na Instituto de Astronomia univerze v Mexico Cityju, trenutno pa je na izpopolnjevanju na Institut de Recherche en Astrophysique et Planétologie v francoskem Toulouseu.
Koliko ste astronomi specializirani, kako široka področja pokrivate? In kaj v zvezi s Soncem se pravzaprav sploh raziskuje?
Področja raziskav so tudi v astronomiji precej ozka, ker gre za kompleksne pojave. Moje »teme« so, npr. interakcija sončevega vetra z Zemljinim magnetnim poljem in izbruhi koronalne mase. Ti so še posebej zanimivi, ker povzročajo geomagnetne nevihte, ki nam lahko delajo težave tudi na Zemlji.
Včasih so Sonce lahko opazovali le do nekje in zaznali večje pojave, kot so pege. A takrat je bilo opazovanje Sonca predvsem stvar radovednosti, saj dogajanje na njem na nas ni bistveno vplivalo. Zdaj pa se hitro selimo v vesolje. Sateliti so čedalje pomembnejši za življenje na Zemlji. Brez njih ni mobilnikov in GPS, kaj to pomeni za gospodarstvo in letalski promet, na primer, si lahko predstavljate.
Sončev veter, pojav s katerim se največ ukvarjate, je tisto v povezavi s Soncem, kar Zemljo najbolj zadeva, kajne? Dobesedno.
Sončev veter je ioniziran plin, povečini sestavljen iz protonov in elektronov, ki ves čas odteka s Sonca v medplanetarni prostor. Prežet z magnetnim poljem, ki izvira s Sonca. Sončev veter potuje po našem Osončju s tipičnimi hitrostmi med 400 in 800 kilometri na sekundo in na svoji poti naleti tudi na naš planet. Zemljino magnetno polje mu spremeni pot tako, da nekako »oblije« Zemljo ter steče mimo. Spremembe v Sončevem vetru nenehno povzročajo spremembe v zemljinem magnetnem polju, čemur pravimo vesoljsko vreme.
Po medplanetarnem prostoru potujejo tudi drugi pojavi, kot so t.i. izbruhi koronalne mase. Ti imajo lahko hitrosti dosti večje od Sončevega vetra, pogosto pa s sabo nosijo še močnejša magnetna polja. Če tak izbruh doseže Zemljo, njeno magnetno polje močno zavibrira, majhen del vpadnih protonov ter elektronov pa predre magnetno bariero. Govorimo o geomnagnetni nevihti. Tekom take nevihte se lahko zgodijo motnje na električnem in telekomunikacijskem omrežju. Za razliko od Zemlje in ljudi na njej, so sateliti pojavom na Soncu precej izpostavljeni in računati moramo na to, da jih bo sončev veter vsake toliko poškodoval ali »skuril«. Geomagnetne nevihte so zelo pomembne tudi v letalskem prometu, kjer se zanašajo na GPS. Ta med njimi ne deluje pravilno, se pravi ne kaže pravilno lokacije in višine. GPS pa letalom omogoča mnogo bolj vertikalno vzletanje in pristajanje. Pomemben je tudi pri čezpolarnih poletih, kjer letala letijo čez severni pol. Komunikacija je tu popolnoma odvisna od visokofrekvenčnih komunikacij, ki pa v času nevihte niso možne. Zato moramo vnaprej vedeti, kdaj bodo nastale.
