Ta naj bi se, sodeč po Mossovi obširni raziskavi, požvižgala na zdravje zaslepljenih potrošnikov, edino, kar šteje, je dobiček. Za ceno dobičkonosnosti jim je prav malo mar, da zaradi njihove predelane hrane potrošnikih zbolevajo. Še več. V svoje izdelke celo namerno dodajajo t. i. popolno mešanico soli, sladkorja in maščobe, ki nas spreminja, če verjamete ali ne, v odvisnike!
Najcenejše – najbolj škodljivo!
Knjiga z naslovom Salt Sugar Fat: How the Food Giants Hooked Us (v slovenščini bi to lahko prevedli Sol, sladkor, maščoba: kako prehranski giganti povzročajo zasvojenost) pri nas še ni izšla. Je pa v Ameriki takoj po nedavnem izidu postala ena najbolj prodajanih. Priznani novinar ameriške revije The New York Times v njej namreč razkriva šokantna dejstva o tem, kako živilska industrija iz potrošnikov ustvarja bolnike in odvisnike, pri čemer poudarja, da tudi mednarodna epidemija debelosti ni naključje. Da imajo s tem veliko opraviti prav sol, sladkor in maščoba, je Moss odkrival postopoma. »Medtem ko sem raziskoval val izbruhov nevarne bakterije E. coli v mesu, mi je strokovnjak – mikrobiolog, zaposlen v živilski industriji, namignil, da v njej obstajajo še veliko večja tveganja za javno zdravje. Tako mi je predlagal, naj preverim, kaj živilska podjetja namerno dodajajo v svoje izdelke, in me še posebej opozoril na sol. To informacijo sem seveda preveril tako pri visokih industrijskih uradnikih kot s prebiranjem občutljivih, za javnost nedostopnih zapisnikov, in tako sem spoznal, kako agresivno nam industrija v mnogih živilih 'podtika' ne samo sol, temveč tudi sladkor in maščobe. Te tri sestavine so trije stebri predelanih živil, ki brez njih sploh ne bi obstajala. Z dodajanjem soli, sladkorja in maščob živilska podjetja nevtralizirajo neprijeten okus nekakovostne hrane, sočasno pa se pri potrošniku razvije odvisnost od prilagojenega okusa živil. Z dodajanjem teh sestavin hkrati podaljšajo uporabo živil, ki so lahko v skladiščih ali na trgovskih policah tudi več mesecev. Ob vsem tem se mi zdi nadvse problematično, da so to izdelki, ki jih lahko v trgovinah kupimo najceneje,« je v enem izmed intervjujev povedal Moss.
Živilska industrija hujša od tobačne?
»Velika podjetja nas skušajo prepričati, da njihov namen ni bil Američane (ali katerikoli drug narod) narediti predebele in bolne, a so garali več desetletij in tako pri potrošnikih ustvarjali vse večjo željo, če ne že potrebo po takšnih izdelkih. Njihove raziskave so pokazale, da bodo do tega cilja najhitreje prišli z natančno določeno kombinacijo soli, sladkorja in maščob,« razkriva Moss, ki ob tem opozarja, da so podjetja pri oglaševanju izdelkov prevzela ideologijo tobačne industrije, ki je svoje izdelke predstavljala za bolj zdrave, kot so v resnici. Profesorica psihologije in javnega zdravja na ameriški univerzi Yale, Kelly Brownell, je podobnega mnenja: »Predelovalno živilsko industrijo je treba obravnavati kot resno grožnjo javnemu zdravju. A se tega očitno ne zavedamo dovolj. V Ameriki smo se jasno in glasno uprli tobačni industriji, ko je ta začela oglaševati svoje izdelke otrokom, zdaj, ko enako počne živilska industrija, pa sedimo križem rok. Čeprav lahko zagotovimo, da je naše zdravje ob uživanju slabe, nekakovostne predelane prehrane ogroženo ravno toliko, kot je ogroženo s kajenjem cigaret.« Pretirano uživanje predelane prehrane povezujejo z marsikatero sodobno boleznijo, kot so srčna obolenja in rak, v veliki meri pa naj bi bila glavni vzrok tudi za vedno več predebelih ljudi. Moss se sicer strinja, da na to vpliva tudi hiter tempo življenja, v katerem mnogi ne najdejo časa za redno gibanje. A poudarja, da je živilska industrija pri tem vseeno pomemben dejavnik, saj na tržišču najdemo vedno več hrane z nizko prehransko vrednostjo, ki ljudi dodatno usmerja k uživanju še več takšnih izdelkov. To pa je zagotovo pravi recept za debelost.
