Marsikateri Slovenec, ki prvič potuje v Indijo, doživi dobesedno kulturni šok. Vrednote, revščina, hrana, čistoča, število ljudi, vse to in še kaj več se popolnoma razlikuje od evropskega življenja. Enak kulturni šok je doživel ajurvedski doktor Siva Sankara Pillai Sreejit, ko je s svojo ženo, dr. Jayo Lakshmi Gireesh, prav tako ajurvedsko zdravnico, prišel na nekajdnevni obisk v Slovenijo. Zanju je bil šok že zapozneli sneg, gospo je nazarensko zeblo, dr. Sreejit pa je sredi Notranjske z veseljem kidal sneg in si zraven mrmral mantre. Za ajurvedskega zdravnika iz vroče Kerale sta bila sneg in mraz do danes nekaj nepredstavljivega.
Tudi vožnja po avtocesti je bila za zakonski par pravi podvig. »Joj, kakšne široke avtoceste imate in kako hitro lahko vozite po njih! Pri nas sem se najhitreje peljal okoli 80 kilometrov na uro, pa še to ponoči, ko so bile ceste prazne,« se ni mogel načuditi našim cestam doktor, kot ga kličejo vsi, pacienti in prijatelji. Doktor je bil nad hitro vožnjo (130 kilometrov na uro) tako navdušen, da je neprestano fotografiral. Med vožnjo, seveda. Ni pa vozil on, to le dodajmo.
Ajurveda kot izvozni artikel
Doktorja Sreejita je njegova vlada poslala na berlinsko turistično borzo z namenom, da tam predstavi ajurvedo. Prav v njegovi državi, Kerali, imajo največ ajurvedskih klinik v Indiji, ki jih vsako leto obiskuje vse več turistov z Zahoda, ki cenijo to pet tisoč let staro metodo zdravljenja. Zdravnik je bil vladnega povabila vesel, saj je bila to potrditev njegovega dobrega dela in priznanje njegovi strokovnosti. »Ko sem nekatere svoje paciente obvestil, da prihajam v Evropo, so mi vsi svetovali, naj grem najprej v trgovine in se dobro oblečem, saj je letos zima podaljšala svoje bivanje na večjem delu starega kontinenta,« se je na vsa usta odkritosrčno smejal doktor. Prostodušno je povedal, da sta si morala z ženo kupiti vse, od čevljev do toplih suknjičev. »Še nikoli v življenju nisem bil v tujini, v Kerali pa imamo vseskozi toplo, razlika je samo v tem, da vročino prekine monsun s toplim dežjem.« Ajurvedski zdravnik in njegova žena delata na družinski kliniki Athreya v bližini mesta Kottayam. Soproga je bila ves čas pogovora tiho, odgovore je prepuščala svojemu živahnemu možu. Ampak to ni nič posebnega, moški ima v indijski družbi še vedno posebno mesto. Se je pa doktor malce »pobahal« z družino, v katero se je priženil. »Ženina rodbina se že pet generacij ukvarja z ajurvedsko medicino. Za to obstajajo pisni dokazi, po ustnem izročilu pa je to v družini že šeststoletna tradicija.« Ko sem doktorja vprašala, ali so se za poroko dogovorili njuni starši, so se mu v očeh prikazali vražički: »O, poglej gospo novinarko, ona bi rada začinila svojo zgodbo!« Potem pa je prostodušno priznal, da je bila njuna poroka res dogovorjena in da se pred poroko nista poznala. »Ampak se nama ne bi bilo treba poročiti, če se z izbiro ne bi strinjala oba,« je še razložil. Med njima očitno je kemija, za sabo imata že skorajda sedem let uspešnega in zadovoljnega zakona, ki ga je kronal tudi triletni sin; mamica ga je nehala dojiti prav zaradi poti v Evropo. »Sicer pa je bil tudi že čas,« je rekla Jaya.
Znanje o življenju
Doktor, ki je študiral ajurvedo pet let in pol (toliko traja študij), govori o njej z veliko strastjo. »To je veda, ki obravnava vse vidike zdravja, človeka pa obravnava celostno. Že beseda ajurveda (v sanskrtu pomeni ayus življenje, veda pa znanje) razloži, da je to znanje o življenju. To znanje o življenju vključuje štiri aspekte človeka: dušo, um, čustva in telo.« Potem pa nas je doktor presenetil z vprašanjem: »Ali veste, iz česa se je sploh razvila ajurveda?« Ker nobeden od prisotnih ni vedel odgovora, ga je povedal kar sam: »Začela se je iz želje po zdravih potomcih. Najprej je bilo vprašanje, kdaj je najprimernejši čas za spolne odnose, katerih posledica naj bi bila zanositev, kdaj seksati, da bi dobili dečka ali deklico. Nato se je nadaljevalo z raziskovanjem, katere zdravilne rastline so najboljše za plod v prvem mesecu nosečnosti, pa v drugem in tako naprej. Zato lahko rečemo, da je bila ajurveda najprej skrb za zdrave otroke. Ko je bil otrok rojen, so z natančno določenimi zelišči pokadili prostor, v katerem je bil rojen, da ne bi prišlo do infekcij. Takoj ko se je otrok rodil, so mu dali v usta zlat prah, pomešan z medom, kar je dobro za otrokove možgane. To so začetki ajurvede.
