In to potem, ko smo januarja v Ljubljani doživeli vročinski rekord – temperaturo zraka plus 16,3 stopinje Celzija! Obenem je sonce v prestolnici v vseh zimskih mesecih sijalo le pol toliko časa, kot je značilno za to obdobje. So to nič kaj dobri obeti za prihodnost?
Da, klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete pravi, da se bodo ekstremni vremenski dogodki gotovo še stopnjevali, in to ne le s preveč snega ali premalo sonca, temveč tudi v obliki tropskih ciklonov in tornadov. Vreme že povzroči stokrat več žrtev kot vse vojne skupaj in tisočkrat več kot terorizem! Zato bo treba začeti jemati opozorila meteorologov skrajno resno.
Ne, ni še treba kupiti snežnega pluga
»Letošnja zima je bila vse prej kot povprečna. Nadpovprečno mokra in snežena, s premalo sonca, ni pa bila posebej hladna. V Ljubljani smo na primer že 5. januarja letos izmerili kar plus 16,3 stopinje Celzija, to je bil nov absolutni januarski vročinski rekord. Najnižjo temperaturo v letošnji zimi smo v Ljubljani izmerili decembra lani, in to le minus 10 stopinj Celzija. Letošnja zima zaseda tretje mesto med najbolj zasneženimi v zadnjih 50 letih. Bolj sneženi sta bili le še tisti v letih 1968/69 in 1969/70. Takih zim smo se že odvadili,« pripoveduje Kajfež Bogatajeva Se jih bomo morali v prihodnje spet navaditi? »Ne, letošnja zima je bila bolj izjema kot ne. Vse napovedi kažejo na toplejše zime s sicer več padavinami, a to pomeni več dežja kot snega. V visokogorju seveda lahko pade tudi več snega, če bodo zime toplejše. Toplejši zrak sprejme več vodne pare in zato je lahko snežna odeja v visokogorju potem debelejša.«
Vsaj pred pomladno sušo smo varni
»Zime so pri nas s klimatološkega vidika najbolj suh letni čas. Februar in marec sta znana kot meseca z najmanj padavinami. Letos pa je bil že februar ekstremno moker. Marsikje je padlo tudi trikrat več padavin kot v povprečju. Zadnjih trideset let beležimo vztrajno manjšanje količine padavin pozimi, zato je letos ekstrem še toliko presenetljivejši. To je sicer dobrodošla zaloga vode v tleh, obnovila pa bo tudi raven podtalnice, ki nam v Sloveniji že dolgo upada. Kmetom se ne bo treba spopadati s pomladno sušo. Tudi reke bodo imele dovolj vode in veseli bodo tudi hidroenegetiki. Žal pa razmočen teren lahko povzroči plazenje tal, če bo tudi pomlad tako radodarna z dežjem.« Nevarnost za kaj takega ni majhna, saj ocenjujejo, da so na kar 43 odstotkih slovenskega ozemlja tla potencialno nestabilna.
